Murgle veljajo za vzorčen primer modernistične zasnove stanovanjskega naselja. Po skandinavskem vzoru sta ga zasnovala arhitekta Marta in France Ivanšek. Zamislila sta si ga kot cenovno primerljivo alternativo stanovanjem v blokovskih naseljih. Nastalo je zgoščeno naselje malih vrstnih oziroma atrijskih hiš. Danes so Murgle spomeniško zaščitene kot naselbinska dediščina, kar pomeni, da se varuje urbanistično zasnovo ter zunanjost hiš, obrnjenih na javne površine. Mnoge med njimi so prenovljene. 

Atrijska hiša, katere prenove so se lotili v biroju Habitare, je dobila novo podobo fasade, ki po besedah projektantke notranje opreme Lidije Rutar upošteva pročelja sosednjih hiš, hkrati pa izraža želje naročnikov. »Portal je obdan z lesenimi paneli, stopnice v teracu pa so povezane z leseno klopjo pred hišo. Zgodbo iz zunanjosti smo prenesli tudi v interier,« pojasnjuje sogovornica.

Prvotna zasnova hiše je bila manjša in bolj zaprta. Zato so prejšnjo osnovno hišo povezali s pomožnim prizidkom in tako dobili atrijsko hišo v velikosti 140 kvadratnih metrov.

»V osrednjem delu smo odstranili zidove med posameznimi prostori in pridobili prostor za večji osrednji bivalni del, odstranili smo tudi spuščen strop nad osrednjim delom in ga odprli vse do ostrešja. Prenovili smo teraso in vhodni del hiše. Prav tako vse elektro in strojne inštalacije ter zamenjali stavbno pohištvo,« je še povedala sogovornica.

Vhod v hišo je obložen z lesenimi paneli. V vhodnem delu hiše so oblikovali velik garderobni prostor, v katerem je dovolj prostora za več oseb, tako za preobuvanje kot tudi odlaganje oblek. »Ker gre za veliko družino s tremi osnovnošolci, je bilo bistveno pridobiti večji bivalni prostor, v katerem se odvija družinsko življenje. Prav vsi se ukvarjajo z glasbo, zato smo poiskali tudi prostor za pianino v tem osrednjem bivalnem delu,« pojasnjuje sogovornica.

Sicer pa je hiša razdeljena glede namen uporabe: vhodni del, del za starša, otroški del, bivalni del in terasa, ki poveže prostor z zunanjostjo – atrijem. Na levi strani ob vhodu vrata vodijo v del, kjer je spalnica za starša z garderobno sobo in kopalnico. V delu hiše, ki je namenjen trem otrokom, ima vsak svojo sobico, delijo pa si skupno kopalnico.

Steklena vrata prepuščajo na hodniku svetlobo iz vhodnega dela in vodijo v osrednji bivalni prostor, kjer so kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Velike steklene površine bivalni prostor povezujejo z atrijem.

!!galerija!!

»V osrednjem bivalnem delu smo prej spuščen strop odprli vse do ostrešja, prostor je zadihal in dobil novo dimenzijo. Velike steklene površine, ki se odpirajo na teraso, so optično povečale interier, v toplejših mesecih pa povečajo prostor za življenje in bivanje, saj med osrednjim prostorom in teraso ni pregrad,« je povedala Lidija Rutar. Prav tako so naravno svetlobo skozi steklena vrata spustili v vhodni del hiše in na hodnik, ki je povezuje otroške sobe.

Strop bivalnega prostora je v dveh nivojih, nižji nad kuhinjo, višji pa tam, kjer se odpira visoko nad jedilno mizo in dnevnim prostorom.

Materiali v interierju so naravni in iz slovenskega prostora, kot sta hrast in opeka, barve opreme pa sledijo osnovnim tonom hiše. Lastnikom so blizu naravni odtenki, pojasnjuje sogovornica, zato so izbirali barve iz naravne barvne palete, kot so bela, peščena, svetlo siva, poudarki v črni in svetlo modrozelenem odtenku. Skušali so ohraniti duha Murgel, zato so v notranjost vnesli opeko, značilno za ta del Ljubljane. Zadnja stena v bivalnem delu je obložena z naravno opeko in povezuje detajle, ki so prisotni na murgelskih hišah. Zunanja lesena obloga se ponovi v notranjosti: na vhodnem delu so oblikovali kombinacijo lesenih letev in gladkega furnirja, ta pa se pojavi tudi v kuhinji. Ohranili pa so tudi nekatere kose pohištva iz prejšnje zasnove.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata: Dom za zrela leta