Preobrazba garsonjere

»Zgornje etaže poslovno-trgovskega centra, t. i. 'Šavel centra', v središču Murske Sobote, zgrajenega konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, so bile večinoma zasnovane kot stanovanja, ki še danes veljajo za ena boljših v mestu. Večina stanovanj v višjih etažah se s svojimi pogledi odpira v daljavo panonskega horizonta, z odprto konstrukcijsko zasnovo pa dopuščajo dokaj svobodno preoblikovanje tlorisnih razporeditev in fleksibilno uporabo skozi čas,« pravi arhitekt Tomaž Ebenšpanger iz biroja Skupaj arhitekti, tudi docent na Oddelku za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, promet­no inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki se je lotil prenove enega od omenjenih stanovanj – 40 kvadratnih metrov velike garsonjere. Ta je po prenovi zaživela z ločeno spalnico, ki jo je arhitekt umestil na začetek stanovanja. In sicer z umestitvijo dveh lesenih volumnov, ki ju sestavljajo funkcionalni pohištveni elementi: hrastova spalna niša na eni strani in nove sanitarije v beli barvi na drugi. Iz predsobe, ki je nastala med dvema lesenima volumnoma, se naprej odpre večji svetel družabni prostor.

Kaj je bila vaša glavna naloga pri preoblikovanju stanovanja?

Pri zasnovi interierja gre vedno tudi za več čutno izkušnjo doživljanja prostora. Že finski arhitekt Juhanni Pallasmaa v svojem razmišljanju v knjigi z naslovom Oči kože skuša izraziti pomembnost taktilnega čuta pri našem doživljanju in razumevanju sveta. Prav notranji prostor je tista lastnost arhitekture, zaradi katere jo razlikujemo od drugih umetnosti. Notranji prostor vedno doživljamo skozi svoje telo, ki je v vlogi središča zaznavanja, mišljenja in zavedanja o prostoru. Posebna pozornost je bila zato namenjena izboru uporabljenih materialov, tekstur, barv in svetlobe v prostoru.

Prazna bela stena služi tudi kot projekcijski zaslon. Foto: Janez Marolt

Kakšni posegi so bili izvedeni pri prenovi?

Odstranili smo vse nenosilne stene, skladno z novo zasnovo smo preoblikovali in na novo speljali del elektro in strojnih inštalacij ter odstranili obstoječe tlake. Staro plinsko peč smo zamenjali z novo, ki ima boljši izkoristek in skoraj neslišno delovanje. Največ posegov je bilo v sanitarijah, saj se je način uporabe teh prostorov skozi čas najbolj spremenil. Ker so bila okna in vrata že v osnovi izbrana in izvedena zelo kakovostno, smo jih ohranili in minimalno obnovili.

Kaj je bilo izhodišče pri zasnovi opreme?

Skušali smo zasnovati preobrazbo stanovanja, ki bi z minimalnimi sredstvi – v okviru predvidenega cenovnega okvirja – ponudila prijetnejšo, fleksibilno in uporabniško bolj funkcionalno ter svežo izkušnjo bivanja, nov dom za sanjarjenje ter stanovanju dala novo vrednost.

Interier je zasnovan izčiščeno, po besedah arhitekta preprosto in asketsko z belimi stenami brez odvečnega pohištva in dekoracije, dopolnjuje pa ga le nekaj brezčasnih lesenih stolov in svetil ter dva vzdolžna niza: beli kuhinjski niz z vso skrito kuhinjsko opremo in dolga nizka hrastova klop za posedanje in shranjevanje knjig pod njo, za njo pa je velika bela stena, ki služi tudi kot projekcijski zaslon. Svetlobo, ki je pomemben element interierja, dodatno poudarijo snežno bele zavese iz posebne industrijske tkanine. S strukturo materiala filtrirajo naravno svetlobo in na površini ustvarjajo abstraktne cvetne senčne vzorce.

Glede na to, da gre za majhno stanovanje, kako je rešeno vprašanje shranjevalnih površin?

Pri vsaki prenovi skušamo že v osnovi čim več elementov, ki določajo in zamejujejo prostore, zasnovati hkrati kot shranjevalne. V stanovanje vstopimo v prostor predsobe med dvema novima lesenima volumnoma, ki ju tvorijo funkcionalni pohištveni elementi – nove sanitarije v beli barvi na eni in hrastova spalna niša na drugi strani. Slednja namenoma ne sega do stropa in tako omogoča zahodni svetlobi iz odprtega osrednjega dela objekta, da prodre skozi okna pod stropom globoko v bivalni prostor. Leseni volumen spalne niše na strani kuhinje in dnevne sobe skriva še prostor za velik hladilnik ter garderobne omare, na strani predsobe knjižne omare, pod posteljo pa se nahajata še dva shranjevalna izvlečna predala. V omarah sanitarij na nasprotni strani, se skrivata pralni stroj in nova plinska peč, s strani garderobe pa najdemo omaro za shranjevanje vsakdanjih oblačil ter čevljev.

Kaj je predstavljalo največji izziv pri snovanju tega interierja?

Izziv je predstavljala želja, kako nekaj več kot 40 kvadratnih metrov veliko garsonjero preurediti v dvosobno stanovanje ter hkrati doseči prilagodljivost prostora, ki bi v svojem življenjskem ciklu omogočal prilagajanje različnim uporabnikom in funkcijam. V stanovanje vstopamo iz zunanjega komunikacijskega hodnika, ki zaradi osrednjega atrija znotraj objekta ponuja mehko zahodno svetlobo. Z zasnovo smo želeli omogočiti, da ta svetloba prodre čim bolj globoko v stanovanje.

Kaj je na splošno pomembno pri oblikovanju tako majhnih stanovanj?

Zasnova majhnih stanovanj je vsekakor svojevrstna umetnost in zahteva poseben pristop. Običajno poskušamo vse servisne elemente (shranjevanje, sanitarije ...) zasnovati čim bolj zgoščeno in na način, da ostane čim več odprtega prostora, ki omogoča individualno uporabo in ponuja možnost prilagajanja osebnim željam ter spremembam skozi čas. Tako pričaramo občutek večje površine, občutek zračnosti ter primerno raven fleksibilnosti.

Kakšne napake običajno naredimo pri interierju v manjših stanovanjih, če se ga lotimo sami brez pomoči arhitektov?

Večina ljudi prostor na splošno dojema zelo parcialno in tako tudi rešuje zagate ter spremembe v prostoru. Ker so običajno usmerjeni le na en vidik urejanja prostora, največkrat na funkcionalni, pogosto spregledajo skrite potenciale, ki ponujajo nepričakovane, bolj odprte in brezčasne rešitve. Arhitekti na prostor vedno pogledamo celostno in izven okvirov običajnega. Pri snovanju prostorov verjamemo v načrtovalski proces s pristopom vključenosti deležnikov, bodočih uporabnikov prostora. Rezultat takšnega procesa so zato vedno boljše in ambicioznejše prostorske rešitve.