Stanovanje, ki meri dobrih sto kvadratnih metrov, je del večstanovanjske hiše v središču Ljubljane s pogledom na grad, v bližini Ljubljanice in le nekaj minut stran od starega mestnega jedra. Pred prenovo je bil po besedah arhitektke Tine Rugelj vstop vanj mogoč le neposredno v kuhinjo in sanitarne prostore. Ker sta manjkala vhodna veža oz. predprostor, so morali za to težavo najti primerno rešitev. »Odločili smo se, da predprostor oblikujemo kar z opremo in ne dodajamo sten, ki bi ga le pomanjšale. Zasnovali smo omaro, ki je dostopna iz obeh strani in prepušča svetlobo skozi police,« pojasnjuje arhitektka. Vhodna omara s transparentnimi policami tako ločuje predprostor od kuhinje. Od kuhinjskega dela je zdaj ločena tudi manjša kopalnica.
Tlorisa, ki je razdeljen na dnevni bivalni in spalni del, ob zasnovi opreme niso bistveno spremenili. Po besedah arhitektke so izvedli le manjše gradbene posege, da so omogočili funkcionalno uporabo kuhinje, dodali majhno kopalnico in vgradili kamin. Preostalo so reševali z opremo.
Kakor pravi arhitektka, so pri načrtovanju izhajali iz želja lastnikov. Ti so potrebovali dovolj garderobnih omar, iz kopalnice so želeli umakniti pralni in sušilni stroj, iz stranišča ob vhodu pa naj bi nastala dodatna manjša kopalnica s prho. Pralni in sušilni stroj so umestili v veliko garderobno omaro pri vhodu v stanovanje. Prav tako so želeli ločiti dnevni in spalni del z dodatnimi vrati. Odločili so se za tonirano prozorno steklo, ki zagotavlja zvočno izolacijo med prostori in hkrati ohranja vizualno prehodnost. Ko so vrata odprta, tvorijo skladno celoto s tapeto na steni.
»Zanimiv element je zagotovo kamin s tv-steno in shranjevalnimi površinami, ki skrivajo tudi klimatsko napravo. Omara se v poletnih mesecih delno odpre in omogoča nemoteno hlajenje prostora,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kaj so glavni poudarki v stanovanju.
Osvetlitev je zasnovana večplastno, pravi sogovornica, razmišljali so namreč o različnih scenarijih: osvetlitev med večerjo je drugačna kot med gledanjem televizije ali na miren večer ob dobri glasbi in prasketanju v kaminu. »Zelo smo se navdušili nad tehnologijo luči nad jedilno mizo in na steni. Samo z zamahom roke nad njimi je mogoče ojačati ali zmanjšati osvetlitev ali celo njeno barvo,« še pojasnjuje arhitektka.
Največ pozornosti so po njenih besedah namenili rešitvi tlorisa, zlasti vhoda, kuhinje in dnevnega prostora, pa tudi osvetlitvi in kakovostnim materialom. »Dolgoročno je po mojem mnenju to najpomembnejše. Modne muhe minejo, dobro izdelane stvari pa so tiste, ki ostanejo,« še poudari Tina Rugelj, ki je z istim naročnikom v preteklosti že izpeljala en projekt, kar je pomenilo, da je bilo zdaj laže, ker so se že dobro poznali in si zaupali, zato so preizkusili tudi kakšno idejo več kot prvič.