Oblikovalec Kaj Franck, ki se je rodil v kraju Viipuri na jugu Finske (1911–1989), sodi med pomembna imena finskega oblikovanja. Zaslovel je z jedilnim servisom Kilta, ki ga je leta 1952 zasnoval za podjetje Arabia in predstavlja bistvo njegove filozofije oblikovanja. Kaj Franck, ki je odrasel v času, ko sta bili za družbo značilni dve skrajnosti, premožni sloj, pri katerem je bil na jedilni mizi vedno bogato okrašen jedilni servis, in revni, kjer je bila na mizi ena skleda za vso družino, je bil zagovornik funkcionalističnega oblikovanja. Prizadeval si je ustvarjati uporabne predmete za vsakogar. Njegovo oblikovanje se tako še danes, to je že v četrti generaciji, uporablja v finskih domovih in tudi drugod po svetu. Številni kosi so anonimni, zgolj uporabni, prav tak­šni, kot si je želel, nekateri pa se uvrščajo med ikone oblikovanja.

Mlajša generacija ga pozna predvsem po kolekciji steklenih izdelkov Kartio in jedilnem servisu Teema, ki živita še danes. Prej omenjeni servis Kilta, s katerim je zaslovel, so namreč leta 1981 prenovljenega in z novim imenom Teema znova poslali na trg. Izdelki iz obeh kolekcij so minimalističnih oblik, enobarvni (beli rdeči, črni, modri), med sabo se jih da preprosto kombinirati, zlagati enega v drugega in seveda uporabiti za različne namene. Kolekcija Teema letos praznuje 70 let, ob tej priložnosti pa so dodali nekaj novih odtenkov.

V svetu oblikovanja stekla je pa Kaj Franck prav tako pomembno ime. Prva serija kozarcev, ki jo je ustvaril za podjetje Iittala, je znana pod imenom Tupa, sicer pa je bila njegov dom majhna finska vas Nuutajärvi, tradicionalno središče steklarstva, kamor je leta 1951 prišel, da bi posodobil steklarsko proizvodnjo, in ostal do smrti. Sodelavci se ga spominjajo po zanimivih in vedno novih odtenkih barv, ki si jih je zaželel za steklo. Včasih je pokazal svojo srajco in naročil, naj namešajo takšen odtenek, spet drugič odtenek vode, ki ga je videl spomladi v bližini jezera Rutajärvi, ko se vanj izliva voda talečega se ledu.

V njegov opus sodijo jedilni servisi, izdelki iz stekla, mešalniki, umetniška in druga unikatna dela, ki jih je videl le redkokdo. »Vedno je želel videti, kako se najnovejši primerki ujemajo s starejšimi kosi. Prepričan je namreč bil, da bi ljudje morali kupovati nove izdelke, ki bi jih dodali k tistemu, kar že imajo, vse skupaj mora zato delovati kot skladna celota,« je o njem v knjigi z naslovom Kaj & Franck povedal njegov prijatelj in nekdanji študent Tauno Tarna.