Dvigala kot iz filma

Italijanski proizvajalec dvigal IGV Group se je odločil za korak naprej v oblikovanju notranjosti dvigal. K sodelovanju je povabil arhitekturni biro CaberlonCaroppi studio (vodita ga arhitekta Chiara Caberlon in Ermanno Caroppi), nastala pa so tri dvigala, ki so jih navdihnili kultni filmi.

Foto: arhiv podjetja IGV Group

Presenečenje za vrati dvigala

Vsa tri dvigala so kot tridimenzionalne otroške knjige, pravijo v biroju CaberlonCaroppi studio, vsak s svojo zgodbo in temo, a z enako željo, vdihniti novo podobo prostoru, ki je bil vseskozi nekoliko zanemarjen, in z njim popeljati ljudi na kratko popotovanje v sanjski svet. Pri tem so izhajali iz jasnega koncepta: znova premisliti o dvigalu kot prostoru za hitro nenavadno izkušnjo in presenečenje, ne glede na to, ali je zasnovano za hišo, hotel, javno ali zasebno stavbo.

»Navdih smo iskali na različnih področjih. Razmišljali smo tako o funkciji dvigala kot tudi o tem, kateri materiali in kombinacije bi lahko ponudili novo interpretacijo njegove notranjosti. Tri dvigala, ki smo jih zasnovali, so nastale iz posebne zgodbe,« pravi arhitektka Chiara Caberlon iz biroja CaberlonCaroppi studio, ki je zasnoval že več kot 140 hotelov po celem svetu.

Kratko potovanje v sanjski svet

Prvo dvigalo z imenom Belle Epoque je sanjsko in elegantno, navdih zanj pa so bili filmi kultnega ameriškega režiserja Wesa Andersona.

Notranjost drugega dvigala, Golden Age, so navdihnili stari črno-beli filmi, v katerih je bil v dvigalu vedno t. i. »lift boy«, ki je uporabnika pospremil do želenega nadstropja. Gre za poklon dvigalom in filmom. To dvigalo so opremili s tapetami z geometričnim vzorcem, ogledali in kovino, kar povečuje občutek globine.

Pri tretjem z imenom Home Sweet Home pa so arhitekti ubrali bolj intimen pristop, zamislili so si ga kot nekakšno preddverje nadstropja. Stene so obložili z leseno oblogo, odeto v temnejši mentolov odtenek, tla pa z lesenim parketom. Vse skupaj zaokrožili ogledali in z bogato okrašenimi okvirji, za piko na i pa je oblazinjena zofa, na katero lahko uporabniki med vožnjo navzgor sedejo ali odložijo stvari.

Po besedah arhitekta Ermanna Caroppija je bila zamisel o opremljanju dvigala in poskusu interpretacije prostora, ki je bil od nekdaj samoumeven, po eni strani zabavna, po drugi pa potrditev, da si podjetja vse bolj prizadevajo, da bi se razlikovala med sabo po edinstvenosti in ustvarjalnosti z zanimivimi projekti ter novimi perspektivami.

»Tehnološke inovacije in prilagoditve so bile vedno prednosti, ki ločujejo Group IGV in ki so določale njen uspeh v sektorju, za katerega je značilna anonimna in pretirano standardizirana proizvodnja. Zdaj nameravamo pokazati, kako lahko vlogo dvigala, pri katerem je v ospredju funkcija, reinterpretiramo, da postane sestavni del arhitekturnega projekta tako s strukturnega, formalnega in oblikovnega vidika,« pravi Michele Suria, direktor podjetja IGV Group. Podjetje, ki ustanovljeno je bilo leta 1966, ima celotno proizvodnjo dvigal v Italiji v bližini Milana, na teden lahko proizvedejo med 60 in 65 dvigal, na leto pa jih izdelajo okrog tri tisoč.

Omenjeni projekt opreme dvigal je del nove linije Ad Hoc, ki ga bo nadaljevalo z najbolj zvenečimi imeni iz sveta arhitekture z namenom, da bi tudi dvigalo postalo oblikovalski objekt. Za umetniškega direktorja, ki bo vse skupaj koordiniral, so izbrali priznanega italijanskega arhitekta in oblikovalca Giulia Cappellinija.