Ikone oblikovanja na terasi

Najbolj se je v tej nameri na letošnjem pohištvenem sejmu v Milanu izkazalo podjetje Cassina, ki je kar nekaj kultnih kosov iz preteklega stoletja preobleklo v nove materiale, primerne za uporabo na vrtu in terasi. V takšnem okolju jih je tudi predstavilo. Svojo prvo kolekcijo vrtnega pohištva je namreč postavilo pod dež, seveda umetnega. In katere klasike so se odločili postaviti na vrt? Naslanjače, stole in mize, ki so si jih zamisli slavni oblikovalci Le Corbusier, Pierre Jeanerette in Charlotte Perriand. Zadnja se je podpisala pod naslanjač Tokyo iz leta 1940 (šlo je za interpretacijo slavnega Le Corbusierjevega LC4), ki pa ni bil še nikoli zares izdelan. Oblikovalka ga je zasnovala, ko je živela in delala na Japonskem. Zdaj ga izdelujejo iz bambusa, tikovega lesa in bukve. Pri podjetju Magis so se odločili v vrtno podobo preobleči sloviti naslanjač Proust oblikovalca Alessandra Mendinija. To pomeni, da je zdaj iz umetnih materialov, odpornih na dež in sonce.

Materiali za dež in sončno pripeko

Prav materiali so ključni pri vrtnem pohištvu. Ti vplivajo na to, ali bomo vrtno garnituro lahko pustili na dežju ali jo bomo morali pred vsako nevihto pospraviti, od njih je odvisno tudi, koliko let bo vzdržala. Kot pravijo v salonu Luster, so priljubljeni tako tikov les kakor tudi plastika in drugi umetni materiali ter kovina. Največkrat pa gre za kombinacijo dveh ali celo treh. Povpraševanje in nakupi so odvisni od želja in sloga, razlikujejo se tudi po starostnih skupinah kupcev, še dodajajo. Starejši imajo na primer raje vrtno pohištvo iz tikovega lesa, mlajši izdelke iz plastike. Zadnje je tudi cenejše.

Za lesene vrtne garniture se pri nas najpogosteje uporabljata tikovina in les akacije. To sta odpornejši vrsti, ki ju ni treba zaščiti pred dežjem in soncem.

Kakovost tikovega lesa je odvisna od geografskega izvora in starosti. Najkakovostnejši naj bi bil iz Burme, drevo mora biti pred posekom staro najmanj 60 let, da je vsebnost olja dovolj velika in da je les dovolj odporen proti soncu in dežju. Tik spada med trd les, zaradi velike gostote je izjemno obstojen in ima zelo dolgo življenjsko dobo brez uporabe zaščitnih sredstev. Tikovina zaradi svojih lastnosti ne potrebuje dodatne zaščite, prav tako nista primerna lakiranje ali zaščita s prekrivnimi premazi, saj zapreta pore lesa, ki s tem izgubi naravni videz. Nekateri sicer priporočajo, da se vrtno pohištvo iz tika najmanj enkrat na leto premaže s tikovim oljem. Tako ohrani prožnost, barvo in vsebino olj, ki preprečujejo, da se na primer polita tekočina ne vsrka v sredo lesa, ampak se večinoma zadrži na površini. Za čiščenje sicer obstajajo posebna čistila, a ga lahko očistimo tudi z blago milnico, visokotlačnim čistilnikom ali ščetkanjem.

Tudi akacija, ki je evropska vrsta lesa, dobro kljubuje vremenskim vplivom in je alternativa tikovini. Vrtno pohištvo iz akacije čez čas posivi, če se površinsko obdela, pa ne dobi sive patine. Življenjska doba vrtnega pohištva iz akacije je odvisna od ravnanja z njim, tudi od tega, ali ga pustimo čez zimo na snegu in dežju. Koliko in kako dolgo bo vrtno pohištvo zdržalo, je močno odvisno od kakovosti lesa, iz katerega je izdelana vrtna garnitura, naj bo eksotičen ali domač les.

Vsak material ima prednosti in slabosti. Naravni materiali so bolj občutljivi za zunanje vplive, hkrati delujejo topleje, prijetneje in bolj domače. Pri tem, kot pravijo v salonu Nova, je treba upoštevati tudi dejstvo, da naraven oziroma minimalno obdelan les na prostem sčasoma dobi patino, kar pomeni, da spremeni barvo, kot na primer posivi tikov les. To lastnost je mogoče ceniti kot eno njegovih kakovosti.

Umetne mešanice

Na drugi strani je danes zelo uporabljana in priljubljena plastika, ki je lahka in vzdržljiva, nima pa »bogatega« videza, ki si ga marsikdo želi na domači terasi. Med zelo priljubljene materiale sodi pleteno pohištvo iz vrvice hularo, ki po videzu spominja na ratan, zlasti ker ne potrebuje nobenega vzdrževanja, pravi Matej Čretnik iz podjetju MS bazeni, savne in biljardi. Vodilno na področju umetnih materialov za vrtno pohištvo je nemško podjetje Dedon, ki je pred 16 leti razvilo sintetična vlakna, znana pod komercialnim imenom hularo. Iz njih s posebnim postopkom izdelujejo neskončen trak plastike, iz nje pa pletejo vrtno pohištvo. Vrvica je odporna proti UV-žarkom in vodi, tudi obstojnost barv naj bi bila zelo dobra in prijazna do okolja.

Nekaj let pozneje so tudi druga podjetja poslala na trg vrtne garniture iz podobnih materialov, saj so razvila še druge rešitve. Mednje sodi sintetična poliestrska vrvica, ki je prevlečena s PVC. Stoli in ležalniki iz nje imajo običajno kovinsko ogrodje in kot drobna mreža spleteno sedalo in naslonjalo. Plastika je občutljiva na UV-žarke, a ji dodajajo primesi, zaradi katerih je trpežnejša. Vrtno pohištvo iz omenjenih umetnih materialov se še po zelo dolgem času po površini komaj kaj spremeni. Ponavadi ima kovinsko ogrodje, sedala in naslonjala pa so iz omenjene mreže.

V zadnjem času se je pojavilo še eno podobno umetno vlakno z imenom tehno ratan, ki po videzu spominja na pravi ratan, a ima povsem drugačne lastnosti. Gre za polietilensko vlakno, ki naj bi bilo po zagotovilih ponudnika in proizvajalca vzdržljivo, odporno proti UV-žarkom in drugim vremenskim vplivom. Koliko let naj bi zdržalo na prostem, pravzaprav ni znano, proizvajalec sicer zagotavlja, da veliko let, sam pa nanj priznava triletno garancijo.

Umetna vlakna, ki jih različna predstavljajo pod svojimi komercialnimi imeni, so lahko v različnih odtenkih, od naravnih rjavih, ki spominjajo na barve lesa, do temno rjavih in živo barvnih. Proizvajalci ob vseh drugih pozitivnih lastnostih in vzdržljivosti zagotavljajo dobro barvno obstojnost. Njihovo čiščenje je preprosto, potrebujemo le vodo in krpo, občasno lahko uporabimo tudi blago milnico. Do živega pa naj jim ne bi prišle niti morska sol niti krema za sončenje.

Med novimi materiali se pojavlja tako imenovani tex oziroma tekstil, ki po besedah Mateja Čretnika pomeni najnovejšo tehnologijo in je odporen na različne vplive. V tem primeru je lahko zofa z blazinami na soncu in dežju.

Zofe v dnevni sobi in na terasi

Na izbiro vrtnega pohištva in dodatkov vpliva celostna ureditev vrta, saj je terasa del neke sklenjene podobe. Vrtno pohištvo se v primerjavi z ureditvijo vrtov precej hitro spreminja, saj sledi trendom v pohištveni industriji. Poleg na začetku omenjenega trenda »preoblačenja« starih kultnih kosov v vrtno različico je že več let opazno prepletanje notranjih in zunanjih prostorov. Meja med njimi je precej zabrisana, zaradi česar je pohištvo uporabno na prostem ali kot notranja oprema. Zelo trendovsko je po besedah sogovornikov vrtno pohištvo s kovinskim ogrodjem v kombinaciji z umetnimi materiali, tikom ali oblazinjenim delom, hkrati je vzdržljivo, ne pretežko, edina pomanjkljivost je običajno visoka cena. Kot pravijo v salonu Nova, opažajo, zlasti pri proizvajalcih, ki jih zastopajo, splošen trend, ki bi ga lahko opisali kot sproščenost. Zanj so značilni zaobljene in mehke linije, pogosta uporaba čim bolj naravnih neobdelanih materialov in detajlov, kot so na primer navzven obrnjeni šivi. V to smernico zagotovo sodi dejstvo, da se na vrtovih poleg miz in stolov vedno pogosteje pojavljajo sedežni sestavi, kot smo jih vajeni v dnevnih sobah. Priljubljeni so vrtni paviljoni z že integrirano zofo, sicer bolj podobno postelji, na kateri se udobno počiva.

Za piko na i na terasi, vrtu in v drugih kotičkih na prostem skrbijo dodatki, kot so udobne pisane blazine na stolih in zofah, pogrinjki na mizah, svečke in vrtni lampijoni, pa okrasni lonci in podobno. Pomemben del opreme terase ali vrta je osvetlitev. Zanjo lahko poskrbimo s solarnimi lučkami, ki se čez dan polnijo, ponoči pa oddajajo prijetno svetlobo. Na teraso ob dnevni sobi lahko postavimo stoječo luč, ki jo uporabljamo za branje v dnevni sobi, le pospraviti jo bomo morali pred dežjem. Za osvetlitev so primerni različni kubusi in okrasni lonci, ki imajo že vgrajeno luč.

V vročih dneh se prileže ohladitev v vodi. Če v bližini ni bazena ali druge naravne vode, primerne za kopanje, za osvežitev zadostuje tudi hladna prha, ki si jo lahko omislimo na vrtu. Pri nemškem podjetju Viteo so pred kratkim predstavili iventivno vrtno prho, ki jo je razvil belgijsko-avstralski oblikovalec Danny Venlet. Njena posebnost je, da njeno delovanje sproži teža uporabnikovega telesa. Prha v obliki kroga s premerom 80 centimetrov se postavi na tla in priključi na vodo. Ko stopiš nanjo, se sproži razpršen vodni curek, ki nese tudi do štiri metre v višino. Kot pravijo pri proizvajalcu, je primerna tudi za balkon, treba bo poskrbeti le za dobro odtekanje vode.