Kuhinja v mansardnem stanovanju

Kuhinja ima osrednjo vlogo v naših domovih in pogosto tudi v družinskem življenju, v katerem se veliko vrti okrog priprave hrane in druženja ob njej. Kot radi rečemo, je središče doma, pa naj bo majhna ali ogromna. Ko opremljamo mansardno stanovanje, zagotovo sodi med pomembnejše odločitve, kam in kako umestiti kuhinjo, zlasti zaradi omejitve stojne višine. Mnogi zato kuhinjske omarice nanizajo ob kolenčni zid, ki ustreza njihovi višini. V tem primeru ni zgornjih omaric ali pa jih je manj, kar pomeni manj shran­jevalnih površin. Te lahko nadomestimo s kakšno dodatno omaro v dnevnem delu mansarde ali izkoristimo kak­šen drug nepravilen kot, ki ga zapremo. Prav zaradi takšnih omejitev je dobro, da se izkoristi tudi predel, ki nima ustrezne stojne višine, saj s tem razbremenimo površine s stojno višino.

Funkcionalna zasnova mansardne kuhinje pomeni postavitev pulta s pomivalnim koritom ali delovnega pulta pod poševnino strehe. Zaradi globine kuhinjskega pulta, ki je standardno 60 cm, bo uporabnik že stal na delu z ustrezno stojno višino. Standardna višina delovnega pulta je 85 cm, odvisno od naše višine in želja pa se lahko prilagodi tudi na 90 cm. Viseče omarice in police so dvignjene nad delovno površino za vsaj 50 cm, nekoliko večji, okoli 65 cm, pa mora biti odmik nape od kuhalne plošče. V mansard­nem stanovanju je zaradi poševnine strehe postavitev stenskih omaric in polic omejena, zato se prilagaja prostoru in našim željam. Zgornje kuhinjske omarice lahko vgradimo samo tam, kjer je zagotovljena stojna višina. Enako velja za visoke omarice in hladilnik. Če prostor ne omogoča visokih elementov, je smiselno, da se odrečemo postavitvi pečice na višini in jo vgradimo pod kuhalno ploščo. Prav tako se lahko odpovemo sicer uporabni visoki omari z izvlečnimi policami, ki danes marsikje nadomešča shrambo, saj lahko hrano shranimo tudi v omarice pod pultom.

Delovni trikotnik za lažjo pripravo hrane
Zaporedje pri pripravljanju hrane ostaja enako že ves čas in temelji na trikotniku: voda, obdelava in ogenj. Z vodo živila čistimo, na delovni površini jih pripravljamo, na ognju kuhamo. Te faze potekajo v treh osnovnih enotah kuhinje, ki so med seboj povezane. Če jih ločimo, si delo kljub najnovejšim gospodinjskim aparatom otežimo.
Delovni trikotnik predstavlja najbolj funkcionalno postavitev kuhinjskih elementov, ki omogoča čim krajše in nezapleteno gibanje med delom. Priporočljivo je, da vsota razdalj med tremi ključnimi postajami (hladilnik/shramba, pomivalno korito in kuhališče) ne presega 6,6 metra. Če je večja, naredimo preveč nepotrebnih korakov, pri manjših razdaljah pa je gibanje omejeno. Vsaka od postaj delovnega trikotnika mora imeti ustrezno delovno površino, na kateri pripravljamo hrano. Najpomembnejša in najpogosteje uporab­ljana je delovna površina med pomivalnim koritom in kuhalno ploščo, ki naj bi bila široka vsaj 80 do 90 cm. Prav tako je pomembno, da pomivalno korito in kuhalna plošča nista postavljena ob steno ali ob višji element, kot je hladilnik, med njima naj bo vsaj 30 cm pulta.

Delovni otok v mansardni kuhinji

Če je prostor, odmerjen za kuhinjo, dovolj velik, je v zasnovo mogoče vključiti tudi delovni otok, ki je v sodobnih kuhinjah praktična in priljubljena rešitev. Z njim pridobimo dodatno delovno in shranjevalno površino, vendar ga je mogoče postaviti samo tam, kjer je primerna stojna višina. Če je na njem kuhalna plošča, mora biti dolg vsaj 180 cm, če je dodano tudi pomivalno korito, ga je treba še ustrezno povečati. Minimalna širina je 60 cm.

Kam postaviti jedilno mizo?

Pogosto se kuhinjski otok nadaljuje v barski ali zajtrkovalni pult, ki je lahko poravnan z njim ali za nekaj centimetrov nižji. V mansardi (podobno kot v manjših stanovan­jih) se lahko nadaljuje v jedilno površino in povsem nadomesti jedilno mizo. Prednost jedilne mize na otoku ali kot podaljšek otoka je možnost prijet­nejšega pripravljanja obroka skupaj z drugimi. Pri tem moramo biti pozorni na višino dela, ki je namenjen za obedovanje. Če je visok 90 cm (ali celo več), bomo omejeni z izborom udobnih stolov. Zato je kljub vsemu dobro, da je ta površina nižja od preostalega dela, na katerem pripravljamo hrano.

Če je v mansardi dovolj prostora, bo poleg delovnega otoka lahko stala tudi samostojna jedilna miza. V manjših mansardah se z njeno umestitvijo pogosto zaplete in so potrebne kreativne rešitve. Morda je bolje izbrati manjšo, ki ne zavzame preveč prostora, po potrebi pa jo je mogoče raztegniti v večjo.

V mansardo je zaradi poševnin težko umestiti tipsko opremo, prav to je ena od slabih plati takšnega stanovanja. Zato je pohištvo, narejeno po meri, v marsikaterem primeru boljša izbira, saj tako dobro in funkcionalno izkoristimo vse površine. Vsak pohištveni element se tako natančno prilagodi meram prostora.