Vloga kopalnice se je v zadnjem desetletju po besedah arhitektke Anastasie Korsič popolnoma spremenila: »To ni več prostor, namenjen le osebni higieni, ampak postaja že mini spa center za sprostitev, masažo, včasih povezan tudi z domačim fitnesom.« Takšna kopalnica naj bi bila odgovor na intenziven življenjski ritem sodobnega človeka.
»Če gledamo v daljno preteklost, ko so prav tako obstajali prostori, ki bi jim lahko rekli kopalnica (npr. v rimskih časih), je imela kopalnica drugačno vlogo kot zdaj. To je bil prostor za druženje, preživljanje časa, sprostitev in užitek. Osebna higiena je bila drugotnega pomena, saj še zdaleč ni bila na takšni ravni kot zdaj,« poudarja arhitekt Borut Hafner. Po njegovem mnenju ima kopalnica zlasti utilitarno oziroma servisno funkcijo. »Higiena je postala ritual, ki ga izvajamo v glavnem zjutraj in zvečer po približno enakem postopku. Postala je obveznost do samega sebe in do ljudi v tvoji okolici. Če parafraziram, 'kopalnica je stroj za osebno higieno',« še dodaja.
Veliko ljudi si želi kotno masažno kad, prho z nastavki za masažo in savnanje, če je na primer v kopalnici tudi stranišče, se marsikdo odloči še za pisoar … Kakor poudarja Hafner, je prav tu opaziti razhajanje med osnovno funkcijo kopalnice kot prostorom za umivanje in vračanjem v daljno preteklost, k uživanju in sprostitvi. Vendar je to vračanje v preteklost po njegovem samo psihološko, le neka želja. »V primerjavi z drugimi prostori tu vendarle preživimo razmeroma malo časa, zato je zagovarjanje izključno funkcionalne kopalnice na mestu. To dvojno funkcijo, torej higiena in užitek, poudarjajo zlasti bogatejši zasebni investitorji, ki si želijo čim prostornejšo kopalnico, ki bi potešila njihovo slo po sprostitvi. Kljub temu ne vidim razloga, zakaj bi plačal tudi več milijonov tolarjev za masažno kad, kabino s prho ali savno, če je pa sploh nimaš časa uporabljati, saj prideš zvečer domov samo spat in je ne moreš toliko izkoristiti, da bi odtehtalo stroške nakupa,« poudarja Hafner. Pogosto gre za statusni simbol, ki pa počasi izgublja pomen, saj dandanes lahko dobiš navadno masažno kad že razmeroma poceni.
Prijetno in udobno, ne glede na velikost
Izkušnje arhitektov z urejanjem majhnih in velikih kopalnic so različne. Kakor pravi Hafner, je od vsakega posameznika odvisno, koliko pozornosti bo namenil kopalnici v primerjavi z drugimi prostori v hiši ali stanovanju, vendar po njegovih izkušnjah ta pozornost nikoli ni zanemarljiva. V glavnem bi se vsi radi v kopalnici počutili prijetno in udobno, hkrati pa bi imeli veliko raznovrstne opreme, saj je standard higiene trenutno zelo visok. »Če gledamo z vidika gradnje, je to najdražji prostor v stanovanju in si zaradi tega zasluži dovolj pozornosti,« še dodaja Borut Hafner.
Kopalnica je po sogovornikovem mnenju razmeroma kompleksna naloga za opremljanje, saj je treba takoj na začetku določiti vse elemente in njihov položaj, kar za druge prostore v glavnem ne velja. Že v osnovi je tudi precej omejitev, saj je treba elemente razvrstiti glede na dovode in odvode vode. »Osnovne standarde in predpise je razmeroma lahko zadovoljiti, zato se pri projektiranju stanovanja ravno kopalnici pogosto namenja premalo časa in pozornosti. Poleg tega investitorji na trgu nepremičnin zaradi visoke cene tega prostora silijo v minimalizem in dogajajo se celo take napake, da moraš stopiti čez straniščno školjko, če hočeš priti do kabine za prhanje,« odgovarja sogovornik.
Majhno je izziv
Opremljanje majhne kopalnice je za oba arhitekta vsekakor izziv. Idealno je, ko se funkcionalnost, ekonomičnost in lepota združijo. Vendar so vedno potrebni kompromisi. Po Hafnerjevih besedah je iz majhnega prostora treba potegniti čim več in s skrbno izbiro elementov je to tudi mogoče. Na prvem mestu pa je vprašanje funkcije. Vedno se je treba vprašati, kaj pričakuješ od kopalnice oziroma kako jo dojemaš kot funkcionalno enoto stanovanja. »Poglobiti se je treba v način bivanja posameznika, to je izhodišče za določanje funkcije,« še dodaja sogovornik.
Po besedah Korsičeve je pomemben vsak centimeter, prav tako je treba premisliti za vsakega družinskega člana, kje bo milo, krema, brisača in podobno. Poudarja pa, da se v še tako majhni kopalnici da veliko narediti zaradi pestre ponudbe tako oblik kot mer, materialov in barv opreme. Tudi mojstri, ki se ukvarjajo s prenovo kopalnic, so podobnega mnenja. Preureditve se lotevajo podobno ne glede na velikost prostora. Začne se z iskanjem mojstra, ki bo delo kakovostno opravil. Tu je vedno dobrodošlo priporočilo znancev, saj je zelo pomembno, komu zaupamo tak poseg. Sledi ogled in načrtovanje kopalnice, nato gradbena dela, v zadnji fazi namestitev elementov. V majhni kopalnici je zaželena osnovna oprema, to je umivalnik, prha, školjka, ponavadi še pralni stroj in bojler. Če je možnost, je dobro pralni stroj prestaviti v drug prostor in tako pridobiti nekaj centimetrov površine. Seveda pa že v fazi načrtovanja mojster lahko predlaga razširitev s podiranjem in prestavljanjem sten. A pogosto je majhna kopalnica del prav tako majhnega stanovanja (ponavadi je na voljo tudi malo denarja) in to niti ne pride v poštev.
Kakor pravi Hafner, je lahko majhna kopalnica prav tako ali še bolj domačna in prijetna kot velika, ki za povrh zahteva veliko čiščenja. Marsikaj se da narediti že z domiselno izbiro keramičnih ploščic. Pomembna je tudi razporeditev drugih elementov, saj lahko z njimi dosežemo učinek prostornosti in zračnosti. Z drobnimi dodatki, kot so svetila ali držalo za milo, pa damo še piko na i. Zanimive in hkrati uporabne rešitve so po besedah Korsičeve tudi različne niše, police, predalniki, ogledala in ne nazadnje primerna osvetlitev.
Delo in dom, 25. oktober 2006