Mnenje arhitekta: Kopalnica postaja bivalni prostor

V zadnjem času se pogosto govori o kopalnicah kot velikem razkošnem prostoru, to naj bi bil nekakšen domači spa. Kakšne so v resnici, v projektih, ki jih delate?

Projekti so različni, saj se ukvarjamo tako z večstanovanjsko, individualno kot hotelsko gradnjo, zato se tudi kopalnice razlikujejo. V vsakem projektu ima ta prostor posebno funkcijo. Prej je bil strogo funkcionalen, zdaj je postal že skoraj bivalni prostor, zato se v njem zahteva več udobja. Res pa je tudi, da je to eden dražjih prostorov v stanovanju.

Zakaj?

V kopalnici vse veliko stane. Talne in stenske obloge, sanitarna keramika, armature, veliko opreme je na razmeroma majhni površini v primerjavi z večjimi in dokaj praznimi prostori v drugih delih stanovanja. Odtod tudi večna dilema, koliko porabiti za kopalnico. V njej smo več časa, kot smo bili včasih, hkrati pa je to čas, ki ga imamo res samo zase. V večstanovanjskih zgradbah so kopalnice manjše, v individualnih in hotelskih pa postajajo vse večje in večje.

Prav v hotelih si investitorji upajo bolj eksperimentirati s kopalnicami, saj pridejo gostje za nekaj dni in so pripravljeni izkusiti kaj drugačnega, manj običajnega. Medtem ko je individualnega naročnika zelo težko prepričati, da bi na primer kad postavil za posteljo.

Za kaj so ljudje v individualnih hišah pripravljeni odšteti veliko denarja?

Posamezen projekt vedno pripravljamo kot celoto, zato lahko v okviru določene finančne sheme nekje nekaj dodamo in drugje vzamemo. Nekateri se odločijo za dražjo keramiko, drugi za pipe, tretji za dobro osvetlitev. Vedno se da doseči pravo ravnovesje med ceno in željami.

Ali se pri kopalnicah v individualni gradnji pojavljajo kakšne nove smernice?

Absolutno. Meja med kopalnicami in bivalnim prostorom je vse bolj zabrisana. Nekoč je bil to le servisni prostor in so bile na primer keramične ploščice narejene le za tla ali stene kopalnice. Zdaj pa lahko iste uporabimo kjerkoli v stanovanju, recimo v dnevni sobi. Tako dnevno sobo kot kopalnico doživljamo kot bivalni prostor, obe lahko oblikujemo enako.

V večstanovanjskih novogradnjah se kljub nadstandardu pogosto zdi, da je kopalnica nujno zlo. Kdo je odgovoren za to?

Tu moram biti kritičen. Pri nas velja za nadstandardno že, kadar so, če karikiram, uporabljene vtičnice drugih barv, malo drugačne kljuke na vratih, a to ni nadstandardno. O nadstandardnem lahko govorimo, kadar gre za nadgradnjo oblikovanja prostora, kar pomeni, da je treba vložiti več energije v prazen prostor, v funkcionalnost, v prehode med prostori. Pri nas je malo pravega nadstandarda. Veliko se ga prodaja, malo pa gradi. Temu razumevanju primerno so kopalnice še vedno zasnovane kot utilitarni prostor. Prav bi bilo, da bi bile v nadstandardni gradnji takšne tudi kopalnice. V realnosti se pri gradnji naložba omeji na kvadratni meter površine, kar ni slabo, je pa slabo to, da se potem izogiba kakršnemu koli eksperimentu. Ker se stanovanja gradijo za neznane kupce, se v strahu pred novostmi uporabljajo samo preverjeni vzorci brez vsake možnosti nadgradnje.

Kako so nastajale kopalnice v stanovanjih na Jurčkovi cesti v Ljubljani, ki ste jih projektirali?

Tudi tu kopalnice niso dokončane povsem po projektu. A so vseeno tako nastavljene, da se jih da z določenimi dodatnimi zaporami spremeniti. V majhnih stanovanjih je v kopalnici običajno tudi pralni stroj, saj ni prostora za ločen utiliti, tako da je kopalnica še vedno kombinacija servisnega in bivalnega prostora. Če ji želiš dati bivalni karakter, je treba servisne dele skriti, prostor očistiti odvečnih elementov. In to je v teh kopalnicah mogoče.

Omenjene kopalnice niso izdelane na mestu, ampak so prinesene na objekt. Gre za tovarniški izdelek, tako imenovane prefabrikate, to pa pomeni, da so izdelane v kontroliranem okolju v tovarni, kjer je nadzorovan celoten potek gradnje. Ko je izdelana ena, se lahko izdela več enakih. Kakovost izdelave in nadzor nad izvedbo pri takšnih kopalnicah sta veliko boljša. Te kopalnice so prinesene na objekt kot zaprta celica, okrog katere se zgradi posamezna etaža. Slaba plat takšne izdelave je le dejstvo, da kopalnica ostane zaprta celica, in ne more postati del bivalnega prostora.

Ali se da v majhni kopalnici ustvariti kaj, s čimer ne bi zadostili le njeni osnovni funkciji?

Vedno. Domišljija je brez meja. Če nič drugega, se da zagotoviti ambientalno ozračje.

Kako?

Včasih je bila v tem prostoru ena luč, ki ga je osvetlila v celoti. Zdaj, ko smo v kopalnici več časa, si želimo različne osvetlitve za različne dejavnosti. To je izvedljivo tudi v majhnem prostoru. Nekaj drugačnega, individualnega se da narediti z drugačno postavitvijo umivalnika ali prhe. Namesto zaprte kabine za prhanje, ki bi jo zlahka postavili kar sredi dnevne sobe, zanjo izkoristimo mrtev kot, ki ga oblečemo le v keramične ploščice. Teh možnosti je ogromno. Kopalnice so sestavljene iz različnih ambientov. Če kupujemo serijske izdelke, moramo paziti, da jih umestimo na izviren način.

Glede na razkošje, ki si ga lahko omislimo v tem prostoru, kje je tu vprašanje ekologije, varčevanja z vodo, ki se pogosto pojavlja?

Če gre za vprašanje, ali je več kvadrature škodljivo, zagotovo, ekscesne stvari so škodljive. Po drugi strani združevanje enot omogoči veliko prihranka prostora, saj tako izginejo hodniki. In ostane veliko prostora, ki ga lahko uporabimo v druge namene. Kar pa zadeva porabo vode, to nima kaj veliko opraviti z oblikovanjem kopalnice, ampak z odnosom posameznika do tega.

Kaj si želijo ljudje v svojih kopalnicah?

Ljudje črpajo iz tistega, kar vidijo v revijah, katalogih. Arhitekti pa smo tisti, ki poskušamo premakniti meje v vseh prostorih, tudi v kopalnici. Ko se lotimo nekega projekta, lastnike za začetek prosimo, da napišejo, kako bi radi v bodoči hiši živeli, brez obremenjevanja s tem, ali je to izvedljivo ali ne. Pari ponavadi prav pri opremi kopalnice ne najdejo skupnega jezika. Najpomembnejše je, da različne želje, možnosti združimo v logično celoto. To je naša naloga. Vedno poskušamo ustvariti čim bolj enoten bivalni prostor s čim manj zaprtimi enotami, saj ima lahko uporabnik od tega največ.

V katero smer se bodo razvijale kopalnice v prihodnosti?

Po mojem mnenju bodo vedno bolj prepletene z bivalnimi prostori. V službi smo deset ur na dan, doma približno šest ur budni, od tega tri ure popolnoma utrujeni, od preostalih treh pa vsaj pol ure preživimo v kopalnici. To pomeni, da smo v kopalnici vsaj 15 odstotkov časa, kar ni malo. Združiti vse prostore stanovanja ni nova misel. Včasih umivalnice niso bile ločene. Vse je bilo v enem bivalnem prostoru. Ko je prišel čas za umivanje, so se pač umili. Seveda pa je možno te vzorce, na katere smo že skoraj pozabili, še močno nadgraditi.

Delo in dom, 25. marec 2009