Niko Kralj: Od igrač do kozolcev

7. 9. 2020 | Besedilo: A. Z.

igrače, kozolci, rex, oblikovanje, niko kralj

Danes bi stoti rojstni dan praznoval Niko Kralj (1920–2013), pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja. Kultni stol Rex, ki je del zbirke v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti MOMA, skoraj vsi poznamo, a njegovo delo obsega še veliko brezčasnih kosov pohištva, ki jih lahko uvrstimo med evropske moderne klasike. Manj znano pa je tudi, da se je posvečal oblikovanju igrač in kozolcem.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo 100. obletnico rojstva Nika Kralja počastili z manjšo razstavo Od matrice do igrače, ki bo na ogled od 9. septembra do 8. novembra 2020 v grajski kapeli Fužinskega gradu. Na ogled bo del kraljevega oblikovanja, ki je širši javnosti neznan in sega na področje otroške igre. Razstavljene bodo skice, načrti in prototipi za lesene igrače. Kustosinja razstave je Natalija Lapajne.

FOTO: Simona Fajfar

Igrače iz odpadkov masivnega lesa

»Načrtovane igrače naj bi spodbudile k razvijanju konstrukcijskega znanja in motoričnih spretnosti. Niko Kralj je razmišljal trajnostno, saj je predlagal, da je znotraj pohištvene industrije moč iz odpadkov masivnega lesa izdelati paličja, ki jih bodo otroci lahko sestavljali v raznolike podobe po njegovih predlogah (žirafa, pes, letalo, podmornica, avto …), hkrati pa je puščal prosto pot otroški domišljiji, ustvarjalnemu razmišljanju in raziskovanju,« so ob razstavi zapisali v MAO. Razstava je del programa, ki ga ob tej priložnosti pripravlja Slovenska matica.

Poleg igrač bodo razstavljeni tudi Kraljevi fotokolaži, ki bodo zaradi občutljivosti materialov na ogled le 14 dni. »Fotokolaži, ki so bili pred kratkim restavrirani, so bili namenjeni oglaševanju Stolovih izdelkov v katalogih in drugih tiskovinah. Kosom pohištva, izrezanim iz fotografij, s kombinacijo pršenja barve in dodatnim senčenjem s tušem, je avtor dodal še tridimenzionalni učinek. Globina in prostorska predstava, kakršno danes dosežemo z računalniškimi programi, sta tu plod ročnega dela natančnega in potrpežljivega likovnika,« še pravijo v MAO.

Ob razstavi danes v prostorih Slovenske matice poteka tudi simpozij, na katerem s svojimi prispevki sodelujejo tudi kustosinje MAO: dr. Cvetka Požar (Oblikovanje kot soustvarjalec družbenega napredka v 50. in 60. letih na Slovenskem), Špela Šubic (Oblikovanje stolov za tovarno Stol) in Natalija Lapajne (Od matrice do igrače).

FOTO: arhiv Zavod Dežela kozolcev

Kraljevi kozolci

Niku Kralju se bodo poklonili tudi v Deželi kozolcev Šentrupert, kjer bodo v nocoj ob 19. uri odprli razstavo Kraljevi kozolci. Razstava obsega dokumentarno gradivo terenskega dela Nika Kralja, ki je bilo zbrano med leti 1971 in 1980. Kot pravijo v Zavodu Dežela kozolcev, je Kralj v 70. letih prejšnjega stoletja velik del svojega interesnega področja posvetil kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva.

»Postavljal jih je ob bok holandskim mlinom na veter. Menil je, da je kozolec v slovenskem prostoru posebnost, v njem je videl znanje tesarskih mojstrov, iskal njegov izvor in ga povezoval s sušilnimi napravami po svetu. Razsežnost njegovega zbiranja gradiva pa ni bila omejena le na Slovenijo, ampak je iskal vzporednice tudi po drugih državah. Zanimale so ga sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugod, kjer je iskal izvor sušilnih naprav in skušal potegniti vzporednice s kozolci, ki jih je našel po Sloveniji. Morda je želel z zbiranjem gradiva pokazati, da je se vpliv ustvarjalnosti slovenskih mojstrov širil tudi izven meja Slovenije,« so ob razstqvi še zapisali v Zavodu Dežela kozolcev.

V Deželi kozolcev hranijo 4.550 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je muzeju podarila njegova hči Veronika Kralj-Iglič. Arhiv je nastal med leti 1970 in 1977, največ posnetkov pa je iz leta 1971, ko pod njegovim vodstvom potekala raziskovalna naloga z naslovom Inventarizacija kozolcev. Območja, ki jih je obravnaval Niko Kralj, so med drugim Gorenjska, Ljubljana s širšo okolico, Štajerska, Dolenjska, Koroška in Tirolska.

Na odprtju razstave bodo o Niku Kralju govorili dr. Janez Bogataj, prof. dr. Jasna Hrovatin, Andrej Martin Kostelec, župan Občine Šentrupert, Joži Sinur, vodja izpostave JSKD OI Trebnje, Alenka Stražišar Lamovšek, kustosinja razstave, in Veronika Kralj-Iglič, ki bo predstavljeno gradivo v obliki razstave tudi uradno odprla. Razstava bo na ogled do 30. oktobra 2020.

PREBERITE ŠE: Oživljeni stoli Nika Kralja: Oblikovalski klasiki

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE