Toda ideja pohištva iz kartona sega v čas pred pobudami o krožnem gospodarstvu. A preden pogledamo v biro znamenitega arhitekta Franka O. Gehryja, ki je pred pol stoletja začel eksperimentirati z valovito lepenko, ki mu je služila za modeliranje arhitekturnih in urbanističnih maket, se vrnimo k olimpijskim posteljam. 

Postelje bodo zdržale par ljubimcev

Ko so jih januarja lani v tokijski olimpijski vasi predstavili kot del ekološkega koncepta, se je na Twitterju oglasil avstralski košarkar Andrew Bogut. Odlična poteza, je komentiral, vse dokler športniki ne bodo opravili nastopov in uporabili katerega od tisočev kondomov, s katerimi bo za njihovo zaščito poskrbel organizator. Japonski proizvajalec vzmetnic Airwave, ki bo dobavil ležišča, je pohitel z zagotovilom, da so postelje trdnejše od lesenih, da bodo zdržale po dva ljubimca in da imajo nosilnost 200 kilogramov. Ko bo olimpijski ogenj ugasnil, bodo tako posteljne okvire kot vzmetnice iz polietilenskih materialov v celoti reciklirali.

Popolna biorazgradljivost – poleg varnosti za kovidne bolnike in nizke cene – je tudi tisto, kar poudarjajo pri bolniških posteljah. V Indiji so z njimi opremili več kot 100 kriznih bolnišnic za bolnike z novim koronavirusom. Za sestavljanje, ki je delavcem vzelo po nekaj minut, niso potrebovali orodja, nosilnost je enaka kot pri olimpijskih posteljah, površina lepenke je zaščitena s kemikalijami, odpornimi proti tekočinam, zato jih je mogoče čistiti in dezinficirati. Koronavirus naj bi na njihovi površini preživel največ 24 ur, lahka in hitra odstranitev postelj pa zameji širjenje okužbe. 

Frank O. Gehry

Tako omenjeni primeri kot večina modularnega pohištva iz lepenke, ki v zadnjih letih išče svoj tržni delež, pa imajo razen lastnosti papirnega materiala, ki lahko opremi v nasprotju s pričakovanji zagotovi zadovoljivo trdnost, bolj malo skupnih točk s pionirskimi kosi Franka O. Gehryja iz sedemdesetih let. Z njimi je zaslovel, navdušenje kupcev pa ga je spravilo v profesionalni precep, v katerem se je odločil, da je njegovo poslanstvo projektiranje stavb, eksperimentiranje z valovito lepenko pa ga je potem potegnilo še enkrat desetletje pozneje. Tako sta nastali dve kolekciji pohištva, ki se po uporabi materiala razlikujeta, za obe pa so značilne fantastične oblike, prave skulpture. 

V kolekciji Easy edges, iz katere je najbolj znan Wiggle side chair, stol s kačasto zavito konstrukcijo, je kose modeliral iz 60 zlepljenih plasti valovite lepenke, položenimi v različne smeri. Izpeljal jih je v gladke geometrijske oblike, za končnike pa je pogosto uporabil takrat popularni fiberglas, stekleno volno. Nasprotno pa pri seriji Experimental edges zunanje ploskve stolov in počivalnikov zevajo z odprto strukturo valovite lepenke, ki deluje kot razcefrano satovje. Gehry je zlepljene sloje največkrat »klesal« kar z ročno žagico in žepnim nožem. Originalni kosi iz omenjenih serij dosegajo zdaj na avkcijah zasoljene cene, nekatere kultne kose pa še danes izdeluje nemško pohištveno podjetje Vitra.

!!galerija!!

Eric Guiomar

V osemdesetih letih je kartonsko pohištvo v Franciji zaslovelo po zaslugi Erica Guiomarja. On je delal drugače, iz debele lepenke je ustvaril prekrižano tridimenzionalno mrežo, iz nje izrezal skulpture in po obodu pravokotno na mrežo usločil zunanjo plast kartona. Nekatere omarice imajo tako pravcate ženske obline. 

Pristop obeh pionirjev danes oživlja biro Nordwerk Design, ki se osredotoča na trajnostno oblikovanje in arhitekturo. Oblikovalci svoje načrte za počivalnik MC 302 na spletu delijo z vsemi, tudi s proizvajalci, ki si pot utirajo z materiali in proizvodnim procesom s čim manj ogljičnega odtisa.

Danes je v ospredju zelena misija

Enako kot Nordwerk je iz Nemčije tudi podjetje Room in a box s serijo modularnega pohištva, predvsem posteljnih okvirov, regalov, komod in predalnikov. A tu ni več eksperimentiranja z »masivnim satovjem«, podnožje za vzmetnico predstavlja preprosta mreža iz debele lepenke, konstrukciji regalov pa zagotavlja trdnost podobno spajanje, kot ga uporabljajo za sestavljanje zahtevnejših kosov kartonske embalaže. Poudarek je na podatkih o izvoru in lastnostih materiala: 70 odstotkov kartona je iz reciklirane, 30 odstotkov iz nove lesne celuloze, ki ju je po koncu življenjske dobe pohištva mogoče reciklirati in vrniti v proizvodni krog. Za adhezivni material uporabljajo le lepila iz naravnega (krompirjevega, koruznega ali žitnega) škroba, barve so na vodni osnovi. 

Čeprav je bistvo takšnega alternativnega pohištva, da ga je mogoče brez ostankov reciklirati, ni namenjeno le za začasno uporabo, saj naj bi zdržalo tudi desetletje, poudarja proizvajalec. Zaradi posebej obdelane površine naj bi mu tekočina ne mogla do živega, če se zgodi manjša nesreča, pa je mogoče sestavni del zamenjati. 

In cena za pohištvo, ki si ga sestaviš sam? Za podnožje zakonske postelje je treba odšteti 279, za regal velikosti 74 krat 156 krat 30 centimetrov pa 127 evrov. Najbrž je od cene odvisno, kako hitro bo zelena misija napredovala.