Slovensko oblikovanje: Riba Alenka - zgodba o ribah

»Pred trinajstimi leti sem prvič obiskala otok Vis, sredi Dalmacije. Tam se je začela moja rib­ja zgodba. Vsako leto tja hodimo na počitnice. Svetilničar v uvali Stončica rezlja ribice iz lesa, ki jih ponosno nosijo vsi Višani. Moja tiha želja je bila, da si kupim to čudovito ribico in me bo spremljala vse leto, tudi ko ne bom na morju. Svetilničar Ičo mi je ni prodal, ker jih je takrat delal večjo količino za neko poroko. Zelo žalostna sem sedla na plažo, vzela v roke švicarski nož in poskusila. Presenečena sem bila sama nad seboj: jaz to znam. Sama sem si naredila verižico z ribico iz naplavljenega lesa,« pripoveduje Alenka. Od takrat rez­lja ribice, sprva za nakit, pred štirimi leti pa je začela izdelovati dekorativne in uporabne izdelke v obliki ribic: podstavke za vročo posodo, kozarce in skodelice, deske za narezke, obešalnike za nakit in ključe, svečnike, instalacije in tudi drugo dekoracijo za dom. Temu motivu se občasno pridružijo še leseni srčki, zdaj pa ga je prenesla še na tekstil, in sicer na majice in predpasnike.

»Ribe se razvijajo in širijo svoje obzorje,« odgovarja Alenka na vprašanje, ali so po nekaj letih morda že odrasle. »Vseskozi nastajajo nove vrste oziroma oblike, imajo kakšen nov detajl ali novo vlogo,« dodaja sogovornica, na primer na kovinski palici so lahko instalacija za dnevni prostor, teraso ali vrt, s kaveljčki pa obešalnik za ključe ob vhodnih vratih. Prve ribe je izdelala iz ostankov hrastovega in orehovega parketa, ki jih je dobila pri lokalnem mizarju Pavletu Cimermanu iz Mizarstva Tema na Lavrici, zdaj pa uporablja različne vrste lesa, na primer češnjevega, hruškovega, orehovega, hrastovega, jelševega, macesnovega, cipresovega ... Najbolj pri srcu, kot pravi, ji je les, ki ima svojo patino oz. sivino, za kar poskrbijo sonce, dež in čas. Najlepši vonj pri obdelavi pa ima zanjo macesen, zaradi smole, ki čudovito diši. V tem času se je naučila delati tudi z različnimi stroji za obdelavo lesa. »V delavnici mizarja Pavleta Cimermana uporabljam že skoraj vse stroje, pri njem dobim tudi veliko lesa in znanja za svoje delo. Tudi ime, Riba Alenka, izvira od tam. Pavle si je mojo številko shranil v telefon pod imenom Riba Alenka in tako se je rodilo ime blagovne znamke,« pripoveduje sogovornica, ki je pred dvema letoma registrirala osebno dopolnilno delo, tako da svoje izdelke razstavlja in prodaja na različnih umetniških sejmih po Sloveniji in v tujini. Kot pravi, gre najraje ribice prodajat prav na morje. Letos so bile del razstave Čar lesa, ki je bila na ogled v Cankarjevem domu​ in v Mestni hiši v Ljubljani, pozneje pa bo še v Arboretumu Volčji Potok, lahko se pohvali, da so njeni izdelki izbrani za protokolarna darila.

Sogovornico pa vleče tudi v bolj umetniške vode. Spomladi se je že tretjič udeležila kiparske delavnice v Šmartnem ob Paki pod vodstvom akademske kiparke prof. Dragice Čadež Lapajne. Tokrat si je kupila celo motorno žago za kiparjenje. A kakor pravi, ne more iz svoje kože, saj jo je tudi na delavnici zaneslo in je kljub kritikam mentorice je oblikovala ribe. »Očitno sem to jaz – riba,« ugotavlja. Iz zamisli o majici s potiskom ribe se je razvilo nadaljevanje zgodbe, to je tiskanje na tekstil. Sprva je majico želela narediti le zase, a je kmalu ugotovila, da jo lahko ponudi tudi ljudem, ki so »kot ona nori na ribe«. Ljubiteljev lesenih predmetov v obliki rib ne manjka, najraje pa imajo deske za narezke iz orehovega lesa, po teh je največje povpraševanje.

»Riba simbolizira blaginjo, srečo in svobodo, zato sem prepričana, da vam lahko izpolni tudi kakšno skrito željo,« razmišlja sogovornica, ki ima še veliko zanimivih zamisli in kakšno izmed njih bomo lahko prav kmalu spoznali.