Ureditev mansarde: Izziv za domiselne rešitve

Vsaka mansarda je unikatna, drugačna od drugih po volumnu, in kot takšna ponuja ogromno možnosti za zanimivo ureditev. A najprej je treba poskrbeti za kakovostno izvedbo strehe in strešnih oken.

Svetloba in osvetlitev

Vse, kar je povezano z okni, je treba načrtovati na začetku projekta prenove ali gradnje mansarde. Glede na to, da skozi strešna okna prostore tudi ogrevamo in hladimo, ne le osvetljujemo, zahtevajo skrben premislek. Da z njimi ne bo težav, je poleg kakovostnega strešnega okna pri vgradnji pomembna pravilna izvedba tako obrobe okna kot tudi ustrezne izolacije okrog njega.

Strešna okna so pomemben vir naravne osvetlitve. Za mansardne prostore namreč velja enako pravilo kot za druge, in sicer naj bi imeli po minimalnih tehničnih zahtevah vsaj 20 odstotkov okenskih površin glede na površino tlorisa. Osvetljenost prostora se razlikuje, če se vgradijo vertikalna okna ali okna v naklonu. Pri oknih v naklonu je osvetljenost tudi do trikrat boljša, saj je vpadni kot svetlobe večji. Optimalna višina kolenčnega zidu je od 90 do 110 cm. Če bo strešno okno na tej višini, bo poleg dobre osvetlitve omogočalo tudi pogled v okolico. Ob tem ne smemo pozabiti na ustrezno senčenje v najtoplejših mesecih.

Z umetno osvetlitvijo mansarde je podobno kot pri drugih stanovanjih, zanjo ne smemo uporabiti ene, na videz univerzalne rešitve. Tudi o osvetlitvi moramo temeljito premisliti že ob načrtovanju prenove ali gradnje. Dobro je upoštevati nekaj pravil. Prvo pravilo je funkcionalnost, torej, da svetloba ustreza zahtevam dejavnosti, ki potekajo v prostoru. Drugo je prilagodljivost, kar pomeni, da je mogoče količino in usmerjenost svetlobe nadzorovati z regulacijsko tehniko. Tretje pravilo pa je kombiniranje več različnih virov svetlobe, ki omogoča ustvarjanje različnih ambientov.

Zasnova pohištva

Podstrešni prostori imajo svoje omejitve, vendar lahko s pametnim načrtovanjem najdemo zanimive in uporabne rešitve. Kakor pravijo arhitekti, lahko uporabimo višino, ki narašča proti notranjosti in pogosto omogoča zasnovo v dveh ali celo več nivojih.

Prostore in opremo je treba prilagoditi poševnemu stropu, ki sicer lahko oteži zasnovo, lahko pa izzove kreativne rešitve. Poševnine, ki nastanejo zaradi naklona strehe, niso neuporabne, izkoristimo jih s pohištvom po meri ali poiščemo ustrezne kose opreme. Ob kolenčni zid na primer postavimo nizke elemente, kot so vgradne omarice, predalniki, postelja. Tako ostane več proste površine v osrednjem delu.

Kuhinja – Kam in kako v mansardnem stanovanju umestiti kuhinjo, je zagotovo eno pomembnejših vprašanj. Mnogi kuhinjske omarice nanizajo ob kolenčni zid, ki ustreza višini elementov. V tem primeru ni zgornjih omaric ali jih je manj, kar pomeni manj shranjevalnih površin. Lahko pa jih nadomestimo s kakšno dodatno omaro v dnevnem delu mansarde ali izkoristimo kak­šen drug nepravilen kot, ki ga zapremo. Če je prostor dovolj velik, dodatno delovno in shranjevalno površino dobimo s kuhinjskim otokom. Pri pohištvu za jedilnico bo najbrž treba paziti na velikost jedilne mize. Morda je bolje izbrati manjšo, ki ne zavzame preveč prostora, vendar z možnostjo, da jo po potrebi razširimo.

Sedežna garnitura – Oblazinjeno pohištvo, ki je danes modularno in ga lahko poljubno premikamo po prostoru, je primerno tudi za mansardo. Na voljo so najrazličnejše oblike, materiali in barve. Za središče dnevne sobe še vedno velja udobna zofa (njeno velikost seveda prilagodimo prostoru), ob kateri je lahko še kakšen počivalnik, tabure ali večja ležalna blazina za bolj sproščeno posedanje.

Postelja – Postelja, ki bo stala v spalnici podstreš­nega stanovanja, je lahko standardnih mer. Običajno jo umestimo pod poševnino, kjer je dovolj prostora za modno višje oblazinjeno vzglavje. Če se strop spusti zares nizko, pa je precej verjetno, da se boste vsakič, ko boste vstali, udarili v glavo. Če se le da, se je dobro temu izogniti. Postelja na nogah deluje lahkotneje, če pa primanjkuje shranjevalnih površin, je dobro razmisliti o takšni s predali in bo tudi ta del izkoriščen za shranjevalne površine.

Shranjevalne površine – Prostor pod poševnino najbolj učinkovito zapolnimo z vgradno omaro, ki ima lahko drsni ali klasični način odpiranja in se zlije s steno. Pri mansardnih izvedbah se uporabljata dva tipa vgradnih omar. Pri prvem je omara poševno rezana s strani. V tem primeru potrebujemo za drsna vrata vsaj dve tretjini ravnega stropa, če ga ni, pa še vedno lahko omaro znižamo, da dobimo ravnino, in prostor nad njo zapremo s klasičnimi vrati. Pri drugi izvedbi je omara rezana zadaj. Pri tej dejansko ni omejitev, saj vrata pritrjujemo na poševnino, zato je višina lahko poljubna, od 80 centimetrov pa vse do petih metrov. Zaradi poševnine je omejen izbor notranjih izvlekov in jih je v nekaterih primerih treba premestiti kam drugam. Zgornji deli omar so navadno najslabše izkoriščeni, tam zato pustimo več prostora za shranjevanje brez dodatnih polic.

Delovni kotiček – V teh pandemičnih časih, ko marsikdo več dela od doma, je ob snovanju mansarde vsekakor dobro razmisliti, kje bo prostor za delo. Kako velik bo, je seveda odvisno od velikosti mansarde. Za funkcionalen delovni prostor potrebujemo dovolj svetlobe, delovno mizo in udoben stol, preostale stvari so odvisne od želja in potreb. Ob delovni mizi ne bodo odveč tudi kakšen predalnik in police za odlaganje. Zlasti pa je treba poskrbeti za naravno in umetno osvetlitev. Če se le da, naj bo miza ob oknu, najbolje tako, da svetloba pada nanjo z leve strani, da se ognemo senčenju. Lahko jo umestimo tudi pod strešno okno, a potem poskrbimo za možnost pogleda ven. Računalniški zaslon naj bo postavljen tako, da za njim ni svetle površine okna, saj prilagajanje vida na različno svetle površine utrudi oko. Delovno površino pa osvetlimo tudi z namizno lučjo, ki daje razpršeno svetlobo. Pri tem pazimo, da ne blešči v oči ali zaslon računalnika.