Več kot le lepa posoda

»Povod za pripravo razstave je bilo dejstvo, da zbirka namiznega posodja, ki jo je Pokrajinski muzej Koper pridobival od svoje ustanovitve leta 1911 do zadnje dokumentirane pridobitve leta 1958, še ni bila v celoti ovrednotena in predstavljena javnosti. Z razstavo, ki smo jo zastavili kot študijsko oziroma pregledno razstavo gradiva, zbranega v dobrih stotih letih, smo počastili stoletnico delovanja Pokrajinskega muzeja Koper preteklo leto,« pojasnjuje avtorica razstave Tina Novak Pucer.

Identifikacija gradiva je po njenih besedah pokazala, da ima fond koprskega namiznega posodja 18. in 19. stoletja povsem evropski značaj: »Ob razstavljenem posodju lahko sledimo zgodovini razvoja keramike, od lončenine do majolike ali fajanse, kamenine, porcelana in beloprstene keramike. Posodje izvira iz različnih evropskih držav in potrjuje vplive in smeri trgovanja v preteklosti: Anglija, Francija, Avstrija, Nemčija, Češka, Italija, Madžarska.« Med razstavljenim je tudi nekaj vzhodnoazijskega, ki je v Istro prihajalo po morju. Pri identifikaciji gradiva je sodelovala tudi umetnostna zgodovinarka in strokovnjakinja za keramiko dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije. Veliko gradiva je bilo po besedah Novak Pucerjeve neoznačenega, brez vtisnjenega znaka izdelovalca, kar je oteževalo strokovno opredelitev, zato ostaja neidentificirano in poimenovano kot neopredeljeno ter izziv za raziskave v prihodnje. Med označenim gradivom najdemo posodje najbolj uglednih evropskih proizvajalcev 18. in 19. stoletja, kot so Cesarska manufaktura Sevres, Meissen, Villeroy & Boch, Cesarska manufaktura Dunaj, Wedgwood. To gradivo štejejo, poudarja sogovornica, med najkakovostnejše in najdragocenejše primerke, shranjene v koprskem muzeju.

Na razstavi je tako nekaj predmetov, ki izstopajo po vrhunski kakovosti, na primer porcelanski servis iz Cesarske manufakture Sevres, ki je najpomembnejša francoska tovarna porcelana. Po besedah sogovornice sta na razstavi tudi izjemno lepa čajnika iz delavnic Josiaha Wedgwooda, ki izstopata zaradi posebne steklaste črne keramike, imenovane bazalt, s katero je znameniti keramik eksperimentiral v šestdesetih letih 18. stoletja. »Pri identifikaciji predmetov smo poleg izvora, zvrsti, izdelovalca, opisa predmeta in načina pridobitve sledili tudi podatkom o prejšnjih lastnikih, ki so izredno zanimivi, saj med njimi najdemo imena meščanov, ki so bili v Istri dejavni v gospodarstvu, politiki ali kulturi, pa tudi stare koprske plemiške družine,« pojasnjuje avtorica razstave. Tako je na ogled solnica iz fajanse s konca 17. ali začetka 18. stoletja, izdelana v severni Italiji, ki je bila v lasti plemiške družine Gravisi iz Kopra. Po besedah sogovornice večina gradiva datira v 18. in 19. stoletje, vendar zbirka vključuje tudi nekaj predmetov iz druge polovice 17. stoletja in začetka 20. stoletja. Med najstarejše sodi bokal za vodo, ki ima pod ročajem vtisnjeno letnico 1670. »Gre za redek predmet in je že zato dragocen, krasi ga pa tudi zanimiva dekoracija, ženski portret. Med najmlajšimi je čajni servis Majolike Celeie iz Liboj, to pa je edini predmet, ki izvira iz notranjosti Slovenije,« še doda Novak Pucerjeva.

Takšni predmeti so pomembni za razlago in rekonstrukcijo življenja ter zgodovinskega dogajanja v nekem okolju. Po besedah sogovornice posameznik s predmeti, ki ga obkrožajo, kaže svoj odnos do širše okolice, izraža svojo socialno identiteto in izkušnjo ter položaj v družbi. »Čeprav ohranjenih predmetov ni veliko in gre pretežno za posamezne dele servisov, lahko sklepamo, da je bilo takšno posodje v splošni rabi zlasti pri srednjem sloju prebivalstva. Predmeti vsekakor pričajo o okusu in modi ter opremi v domovanjih tedanjih prebivalcev Istre,« še dodaja. Razstavo spremlja dvojezični katalog, ki obsega kratko zgodovino razvoja evropske keramike in predmetov iz zbirke koprskega muzeja, prispevek dr. Mateje Kos o odsotnosti slovenske keramike v Istri, premislek o tem, ali je keramični izdelek umetniški ali le umetnoobrtni, kakšna je njegova sporočilnost, podrobneje pa so predstavljeni tudi predmeti iz koprske zbirke oziroma razstave. Ob njih lahko preberemo podatke, ki jih identificirajo po osnovnih muzeoloških principih: izvor, datacija, zvrst oz. material, izdelovalec, opis predmeta in način pridobitve, kjer je bilo mogoče, so navedeni tudi podatki o prejšnjih lastnikih.