Vse na 31 kvadratih

Zasnova majhnega stanovanja je vedno velik izziv za arhitekte. »Stanovanje sicer ne more ponuditi vsega, kar bi si človek želel, ampak je pa res, da se s pravo tlorisno razporeditvijo, lahko uporablja na nekoliko drugačen način,« pravi arhitekt Luka Fabjan iz biroja Studio Aino.

Zavesa za zasebnost in ločevanje prostora

Največji izziv pri zasnovi interierja le 31 kvadratnih metrov velikega stanovanja je bil po njegovih besedah povezan zlasti z odločitvijo, ali spremenijo enosobno stanovanje v garsonjero. Ključno vprašanje pri tem pa, ali se lahko odpovejo zasebnosti, ki jo nudi ločena soba. Zdaj ima to funkcijo zavesa. »Prostor je zelo enovit in zato ustvarja občutek prostornosti, zlasti v primerjavi s prvotnim stanjem,« pravi arhitekt in dodaja, da so v stanovanje umestili element zavese, ki ima funkcijo ločevanja prostora. »Ne gre sicer za zelo močno ločnico, vseeno pa z njo lahko ustvarjamo različne ambiente. Zavesa se uporabi za ločevanje spalnice in kuhinje, hkrati pa se jo lahko uporabi tudi za zastiranje okna,« je še povedal sogovornik.

Posebna omemba na Mesecu oblikovanja

In prav ta element je tudi prepričal strokovno komisijo Meseca oblikovanja, ki je biroju pred kratkim podelila nagrado, in sicer posebno omembo v kategoriji zasebni interier. »Mladi ljudje so pogosto soočeni z dejstvom majhne kvadrature, hkrati pa imajo željo in potrebo po raznolikem bivalnem okolju. Arhitekti so v na videz majhnem prostoru z uporabo pomične zavese uporabnikom omogočili različne scenarije uporabe ter hkrati občutek odprtosti ali predeljenosti in tako povezanosti oziroma zasebnosti. Interier odlikujejo unikatni detajli in prefinjenost,« je strokovna žirija zapisala v obrazložitvi nagrade.

Interier zapolnjujejo kosi pohištva, ki so po besedah arhitekta povezani z obrtniškim delom. »Mizar izdela mizo, kamnosek kuhinjski pult, lončar svetila, kovač ročaje – vse to je vir navdiha našega ustvarjanja, tako da je tak izbor materialov nekako najbolj naravna odločitev,« pojasnjuje izbor materialov in barv. Bele stene dopolnjujejo lesena tla, leseni kosi pohištva in sivi oz. črni odtenki.

»Ključna omejitev je bila površina, ki pa jo običajno zelo hitro zapolnimo z omarami, policami, predalniki ... Če bi imeli manj stvari, bi potrebovali manj omar, s tem pa manj pospravljanja in vzdrževanja, ostalo pa nam bi več časa za sprostitev in več bivalne površine,« poudarja arhitekt. Tako je nastala ena velika vgradna omara, ki predstavlja garderobo, utiliti in delovni kotiček. V stanovanju je poleg te le še ena omara za čevlje, in sicer v predsobi. Tudi v kuhinji je prostora za le najnujnejše stvari, vendar so s pravimi predalnimi sistemi izboljšali njeno izkoriščenost.

Svetloba je ključna

Pri oblikovanju tako majhnih prostorov oz. stanovanj je po besedah arhitekta najpomembnejša svetloba. Prav tako je dobo odstraniti vse stvari, ki jih ne potrebujete oz. ne uporabljate. V stanovanju naj bo čim manj elementov, ti pa naj ne bodo preveliki. Če pa je v majhnem stanovanju kakšen večji element, kot je prej omenjena vgradna omara, naj bo ta oblikovana na način integracije s steno.

»Pogosto se že s tlorisno zasnovo ne izkoristi dovolj potenciala stanovanja. S tlorisom se namreč ne definira le, kje stoji kakšen element, ampak se razmišlja o načinu bivanja v stanovanju. In ravno v tem stanovanju se najbolj kaže, kako zares je pomemben razmislek o tem. Kakšne materiale in barve uporabimo, je drugotnega pomena. Se je pa treba zavedati, da je za prijeten ambient pomemben vsak detajl, saj šele takrat stanovanje dobi dušo,« odgovarja arhitekt na vprašanje, kakšne napake naredijo pri interierju, če se ga ljudje lotijo sami brez pomoči arhitektov.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata: Dom v hiši starih staršev