Zgodbe iz domačih kopalnic

Največja težava v kopalnici niso preurejanje in z njim povezani stroški, čeprav ti lahko narastejo zaradi nepredvidenih posegov, veliko bolj neprijetna in draga so »popravila« novih, slabo narejenih kopalnic ali starih, dotrajanih, ko že začne zamakati in odpadati omet s stropa v spodnjih prostorih.

Kapljanje s stropa

»Začelo se je z nepričakovanim pojavom vlage na steni v spalnici, ki je ob kopalnici,« pripoveduje Ivan Slovenc iz Novega mesta, lastnik hiše, zgrajene v sedemdesetih letih. Prej niso nikoli imeli težav z vlago, saj je hiša dobro izolirana in kakovostno grajena. Nato se je v spalnici začela luščiti barva in odpadati omet. Takrat je lastnik prvič pomislil, da je morda vzrok v sosednjem prostoru. Pika na i je bilo kapljanje s stropa v pralnici, ki je pod kopalnico. Začel je razkopavati in prišel težavi do dna: odtočne cevi, ki so bile še svinčene, in sifoni so bili videti kot drobna mreža. Zato je skoznje voda pronicala v steno in strop ter se na drugi strani kazala kot vlaga in kapljanje. Kakor še dodaja sogovornik, so tako ali tako nameravali nadomestiti stare odtočne cevi z novimi, a jih je vse skupaj malo prehitelo. Po njegovem mnenju so k temu pripomogla tudi dokaj agresivna sodobna čistila, ki jih uporabljamo za čiščenje kopalniških elementov in odmaševanje odtočnih cevi.

Poseg v kopalnici niti ni bil zelo drag, saj se je lastnik dela lotil kar sam. Zamenjati je moral vse odtočne cevi do glavnega odtoka in sifone ter na novo položiti talne keramične ploščice. Hkrati sta se z ženo odločila zamenjati star umivalnik in bide ter kupiti nekaj dodatkov, s katerimi sta prostor poživila. Po nekaj mesecih se je stena v spalnici posušila, tako da je lahko Ivan tudi tam popravil nastalo škodo.

Malo spretnosti in domišljije

Po dveh ali treh desetletjih hiša običajno potrebuje osvežitev in tudi kak večji poseg. Mednje zagotovo sodi obnova kopalnice in stranišča. Najpogostejši povod so dotrajane sanitarne napeljave, četudi še niso začele zamakati. Tako je bilo tudi pri drugem sogovorniku Branetu Povaleyju iz Tržiča, a kot je povedal, se je pri njih pokazalo, da napeljave niti niso bile v tako slabem stanju, kot so pričakovali. Za večje posege in menjavo cevi so najeli mojstre. Načrt, kako in kaj bo v novi kopalnici razporejeno, pa je lastnik naredil sam.

Ker je kopalnica majhna, meri namreč dobre tri kvadratne metre in pol, je bilo treba vse razporediti zelo racionalno in premišljeno. Za kad ni bilo prostora, zato so se odločili za prho, poleg nje pa še umivalnik z omaricami, stranišče je ločeno. Brane se je sam lotil izdelave mozaika. Zanj je potreboval kar tri mesece in več kot dva tisoč kosov ploščic in ogledal. Sestavljen je namreč iz teh dveh materialov. Vsak kos je bilo treba odrezati, pobrusiti, pobarvati in nalepiti na mrežo, položili pa so jih mojstri. Kot poudarja sogovornik, se da z malo denarja in kančkom ročnih spretnosti ter veliko domišljije narediti zanimiv unikaten prostor.

Gostitelj, po izobrazbi likovni pedagog, ima kar nekaj takšnih izkušenj; kot je pojasnil, so vitraži, ki krasijo vrata in okna po hiši, njegovo delo. Pobarval je tudi kopalniške omarice, saj v trgovinah ni našel takšnih, ki bi se ujemale s ploščicami po steni in tleh. Uspelo mu je, čeprav niso vsi odobravali njegovega početja, in zdaj že šest mesecev uživa v novi kopalnici, ki je dobro načrtovana, in kot kaže, kakovostno izdelana, saj doslej ni odkril nobenih napak. Koristna pridobitev je po besedah sogovornika tudi talno ogrevanje, ki so ga namestili ob prenovi.

Ko pride novorojenček

Povsem druga zgodba je, ko k hiši pride novorojenček. Če stanovanje ni veliko, je treba poiskati praktične rešitve. Eno od vprašanj je, kam s previjalno mizo. Kot lahko razberemo na različnih spletnih forumih, na katerih si novopečeni starši izmenjujejo koristne ideje in nasvete, je poceni in praktična rešitev previjanje v kopalnici na pralnem stroju. Ta mora biti normalno globok in širok, torej najmanj 60 centimetrov. Nanj preprosto položite posebno previjalno podlogo iz plastificiranega materiala. Prednost previjanja na pralnem stroju naj bi bila v tem, da otroka po kopanju oblečete v istem prostoru. Kaj pa slabe strani?

Kakor pravi mlada mamica Nataša Strajnar, sta z možem previjalno mizo najprej res namestila v kopalnico na pralni stroj, a kmalu ugotovila, da previjanje ne poteka tako, kot sta si predstavljala, zlasti če to počne en sam. »Težava nastane, ko otroka razviješ in ugotoviš, da si nekaj pozabil v spalnici, ker v kopalnici ni prostora za shranjevanje plenic in vse drugih pripomočkov, ki jih potrebuješ,« dodaja sogovornica. Po nekaj tednih sta zato kupila previjalno mizo s predali in policami ter jo namestila v dnevno sobo. Zdaj, po nekaj mesecih prakse, previjanje poteka dokaj rutinsko. Sogovornica svetuje bodočim staršem, ki bodo previjalno podlogo postavili na pralni stroj v kopalnico, da nad njim namestijo še nekaj polic za odlaganje stvari in tako preprečijo zagato, ki se je zgodila njima. Seveda mora biti nad pralnim strojem ali ob njem prazna stena, kar pa je v majhni kopalnici bolj redko.

Še pomembnejše vprašanje, s katerim se soočajo novopečeni starši, je po njenem mnenju, ali imeti v kopalnici kad ali kabino za prhanje. Po njenih izkušnjah je pri majhnem otroku kad nepogrešljiva, otroci pač zelo radi čofotajo po vodi. V prvih mesecih je sicer uporabna tudi kabina za prhanje, saj vanjo postaviš banjico, a sčasoma jo malček preraste in potem je kad več kot dobrodošla, pa če je še tako majhna.

Kopalnica za invalide

Posebne rešitve zahteva tudi kopalnica, ki jo uporablja invalid. Najprej mora biti dostopna, to pomeni, da mora imeti dovolj široka vrata. Po besedah tetraplegika Jožeta Globokarja je to ponavadi 80 centimetrov. Invalidski vozički so sicer različnih širin, a več kot 70 centimetrov ne. Dostopna mora biti tudi prha ali kad. Če je v kopalnici za invalida kad, je treba nanjo namestiti posebno dvigalo oziroma dvižni stolček, s katero se uporabnik spusti v vodo ali dvigne iz nje. To poteka s pomočjo vode, ki teče iz pipe. Za težje invalide se dobi posebno dvigalo, ki ima pod stropom nameščen motor, stolček pa je pritrjen na jeklene žice.

Če je v kopalnici prha, na tleh ne sme imeti roba, da lahko uporabnik pride z vozičkom čez. V njej je poseben stol, ki mora po besedah sogovornika imeti luknjice in biti oblazinjen, kar prepreči odrgnine ali preležanine. Stol pa mora biti opremljen tudi s posebnimi oporami za roke in držali. Seveda je pomembno, da je prha dovolj velika in nastavki dosegljivi, dodaja sogovornik. Po njegovem mnenju je prha za invalide uporabnejša, saj se oprhaš laže in hitreje, pa tudi vse skupaj je bolj higienično. Kot še dodaja, je lahko kopanje nevarno. Če uporabnik ne čuti delov telesa, lahko recimo dobi opekline od prevroče vode.

Tudi umivalnik je ponavadi posebne oblike. Sredina je usločena, da je laže doseči armaturo, sifon pa je v steni pod umivalnikom, da uporabnik vanj ne zadeva s koleni. Armatura je lahko na senzor, da se samodejno odpira.

Izbira stranišča je odvisna od posameznika in njegove poškodbe. Na voljo so različno visoki nastavki za straniščno školjko, ki olajšajo uporabo. So pa lahko ti nastavki moteči za druge družinske člane, zato je dobro, če so preprosto snemljivi. Dobra rešitev je školjka s podometnim kotličkom, saj se ga da nastaviti na poljubno višino. Vendar se da to narediti le pri vzidavi kotlička.

Tako v kopalnici kot v stranišču je treba namestiti ročaje na levo ali desno stran, odvisno, ali je uporabnik levičar ali desničar.

Kakor poudarja sogovornik, ki je že 39 let na invalidskem vozičku, dandanes skoraj ni stvari in težave, ki je ne bi bilo mogoče premagati. Na voljo je ogromno vrhunskih medicinskotehničnih pripomočkov, ki olajšajo življenje, tudi v kopalnici. Veliko se jih dobi pri nas, a še več se jih da videti na specializiranih sejmih po svetu. Osnovne kopalniške elemente običajno namestijo dobavitelji, ki poskrbijo tudi za morebitno popravilo, nekatere pa lahko kar sami družinski člani. Pomembno je le, da je kopalnica dovolj velika, da sta lahko v njej invalid z vozičkom in tisti, ki mu pomaga.

Delo in dom, 10. januar 2007