Pomisleki nepremičninarjev glede izvedljivosti nacionalnega stanovanjskega programa

Sprejeta resolucija predvideva aktivacijo obstoječega stanovanjskega fonda z gradnjo novih javni stanovanj, spodbujanjem oddajanja stanovanj v najem, postopno uvedbo stroškovne najemnine ter tudi novim naborom rešitev za mlade in starejše, je na okrogli mizi v okviri posveta z naslovom Poslovanje z nepremičninami, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije, pojasnila predstavnica ministrstva za okolje in prostor Vesna Dragan.

Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI je priznal, da resolucija v splošnem ustreza glavnim opredelitvam stroke glede ciljev in potrebnih sprememb za doseganje le-teh, čeprav so od nje pričakovali več. Po njegovem mnenju pa je vprašanje, ali resolucija nemara ne predvideva nerealnih ciljev, zato pričakuje, da bodo v izvedbeni fazi posamični projekti tudi finančno kriti.

Po drugi strani Florijana Bulovca iz Nepremičninskega sklada PIZ skrbi, da gre za projekt enega ministrstva in ne celotne vlade, ter da se bodo pri implementaciji resolucije pojavljale težave. Prav tako je opozoril, da v proračunih za prihodnjih dve leti ni predvidenih zadostnih sredstev za vse načrtovane ukrepe.

Stanovanjski sklad RS bo po besedah direktorja Črtomirja Remca izvedel vse, kar resolucija zanj predvideva. Sklad ima za cilj, da v prvi fazi bistveno poveča število javnih najemnih stanovanj. Kot je opozoril, pa bodo dolgoročno to skrb morali prevzeti tudi drugi, vključno z zasebniki.

Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine pa je predstavil študijo, po kateri se bo država s prehodom iz neprofitne na stroškovno najemnino pri povprečnem, 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju odpovedala 25 evrom dobička mesečno.

Velika težava je trenutno tudi ta, da mnogi od tistih, ki koristijo neprofitne najemnine, do njih dejansko niso upravičeni, spremembe pa bodo naletele tudi na velik odpor, je menil pravnik Lojze Ude. Po njegovem prepričanju je nujno izključiti iz našega pravnega sistema pojem neprofitnega stanovanja, kar mnogi razumejo kot trajno in nedotakljivo pravico, ter preiti na stanovanjski dodatek ob osebni obravnavi najemnikov.

Kot je dodal, se sicer boji, da je DZ resolucijo razumel kot številne resolucije v preteklosti, s katerimi se ni resno mislilo in zato niso bile realizirane.

Draganova pa je poudarila, da je bil namen uvedbe stroškovne najemnine zagotavljanje bolj kakovostnega bivanja, ne da bi se stanovanja razprodajala, ter zagotavljanje obnavljanja stanovanjskega fonda.