Število nepremičninskih poslov lani manjše za 10 odstotkov

Obseg kupoprodaj se je lani zmanjšal za vse vrste stanovanjskih in poslovnih nepremičnin ter tudi za vse vrste zemljišč, v letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu navaja Geodetska uprava RS (Gurs).

Najbolj opazno je bilo lani upadanje števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, predvsem za stanovanja v večstanovanjskih stavbah, nekoliko manj pa za stanovanjske hiše. Največji upad prometa s stanovanjskimi nepremičninami je bilo zaznati v Ljubljani in njeni okolici, rahel upad ali vsaj stagnacija števila kupoprodaj pa sta bila prisotna praktično povsod po državi.

Upadanje prometa s stanovanjskimi nepremičninami kljub naraščanju povpraševanja gre po navedbah Gursa pripisati pomanjkanju ponudbe novogradenj in pospešeni rasti cen stanovanj v zadnjih treh letih.

PREBERITE ŠE: Davek na nepremičnine po ureditvi evidenc

Naraščajoče povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, ki so ga v lanskem letu še naprej spodbujale ugodne splošne socialnoekonomske okoliščine - predvsem nizke obrestne mere in dostopnost kreditov, gospodarska rast ter rast zaposlenosti in plač - postopoma spodbujajo nov stanovanjski investicijski in gradbeni cikel po vsej Sloveniji.

Tudi v Ljubljani in na Obali, kjer je povpraševanje največje in se je cikel tudi najprej začel, pa zadostne ponudbe novih stanovanj lani še ni bilo. Večjo ponudbo novih stanovanj gre po napovedih državnih geodetov pričakovati šele od druge polovice letošnjega leta dalje.

Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub upadu prometa lani sicer še naprej rasle. Na državni ravni so cene rabljenih stanovanj, ki najbolje ponazarjajo trende na slovenskem nepremičninskem trgu, v primerjavi z letom 2017 v povprečju zrasle za 10 odstotkov, od cenovnega dna leta 2015 pa so bile višje za 22 odstotkov. Najbolj so cene stanovanj zrasle v prvi polovici leta 2018. Po stagnaciji v drugi polovici leta so ob koncu leta ponovno začele kazati rahel trend rasti.

Cene stanovanjskih hiš s pripadajočim zemljiščem so cenovno dno dosegle nekoliko prej kot cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah, vendar so po obratu cen rasle počasneje. V lanskem letu so zrasle za okoli osem odstotkov, v primerjavi z letom 2015 pa za okoli 16 odstotkov. Najbolj so zrasle v prvi polovici leta 2018, potem pa začele padati in še vedno kažejo rahel trend upadanja.

PREBERITE ŠE: Kaj odbija od nakupa nepremičnine: vrtni palčki in premalo dnevne svetlobe

Kljub visoki rasti cen v zadnjih treh letih so bile cene stanovanjskih nepremičninše vedno pod rekordnimi iz leta 2008. Izjema je glavno mesto, kjer je bila rast cen daleč najvišja in so cene stanovanj in hiš že dosegle nove rekordne vrednosti.

Na trgu poslovnih nepremičnin lani ni bilo posebnosti. Trgovanje s poslovnimi nepremičninami na splošno se je zmanjšalo za nekaj manj kot desetino.

V primerjavi z letom 2017 se je lani kljub velikemu povpraševanju nekoliko zmanjšal tudi obseg trgovanja z zazidljivimi zemljišči, kar gre pripisati rasti cen in vse manjši ponudbi za takojšnjo gradnjo primernih zemljišč v urbanih središčih. Cene zazidljivih zemljišč so se v primerjavi z letom prej opazno zvišale in povsod po državi kažejo nadaljnjo tendenco rasti.

Tudi na trgih kmetijskih in gozdnih zemljišč lani ni bilo izrazitih posebnosti. Število kupoprodaj kmetijskih zemljišč je po rekordnem letu 2017 lani opazno upadlo, cene pa so se nekoliko znižale. Upadlo je tudi število kupoprodaj gozdnih zemljišč, medtem ko so se cene nekoliko zvišale, so še navedli na Gursu.