Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nepremičninski trg

V polletju rahel upad števila in vrednosti sklenjenih poslov z nepremičninami

Število in vrednost sklenjenih kupoprodajnih poslov z nepremičninami v prvem polletju letošnjega leta sta bila v primerjavi z rekordnimi številkami, doseženimi v prvi polovici leta 2017, nekoliko manjša, a še vedno na visoki ravni, kaže poročilo Geodetske uprave RS. Razloge vidijo v pomanjkanju ponudbe novih stanovanj in rasti cen.
Foto: Jure Eržen/Delo
Foto: Jure Eržen/Delo
K. Ž./STA
28. 12. 2018 | 11:37
22. 10. 2024 | 05:22
5:35

Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvi polovici leta v povprečju sicer še pod rekordnimi iz leta 2008, so se jim pa po pospešeni rasti v zadnjem letu že zelo približale, v polletnem poročilu ugotavlja geodetska uprava. Pri tem so cene hiš s pripadajočim zemljiščem, ki so od obrata cen raste nekoliko počasneje od cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah, kazale močnejši trend nadaljnje rasti kot cene stanovanj.

Med januarjem in junijem je bilo evidentiranih okoli 17.500 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, kar je sicer nekoliko več kot v predhodnem četrtletju, ko jih je bilo približno 17.400, vendar manj od rekordnega lanskega prvega polletja, ko jih je bilo 19.300.

Skupna vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb za vse vrste nepremičninskupaj je dosegla 1,16 milijarde evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2015 (okoli 800 milijonov evrov), ko je prišlo do obrata cen stanovanjskih nepremičnin, je bila tako višja za skoraj polovico. V zadnjem lanskem polletju je sicer dosegla 1,19 milijarde evrov, v prvem pa rekordnih 1,21 milijarde evrov.

Dve tretjini prometa z nepremičninami je odpadlo na promet s stanovanji (38 odstotkov) in hišami (26,5 odstotka), sledile so poslovne nepremičnine ter industrijske nepremičnine s skupno okoli 15 odstotki ter zemljišča za gradnjo stavb z dobrimi 10 odstotki. Kmetijska in gozdna zemljišča so skupaj predstavljala tri odstotke prometa, vse ostale nepremičnine skupaj pa le okoli sedem odstotkov.

Cene stanovanj v Sloveniji od obrata v prvi polovici leta 2015 rastejo vse hitreje. Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v prvem polletju letošnjega leta za šest odstotkov višja kot v drugem polletju lanskega leta in za 11 odstotkov višja kot v prvem polletju 2017. V primerjavi s prvo polovico leta 2015 je bila višja že za 22 odstotkov, medtem ko so bile le povprečne cene še vedno za štiri odstotke nižje kot leta 2008, ko so bile na cenovnem vrhu.

Cene hiš kljub pospešeni rasti, tako kot cene stanovanj, v prvi polovici leta še niso dosegle cenovnega vrha iz leta 2008. Po oceni so bile v prvem polletju 2018 v povprečju še vedno nižje za okoli 10 odstotkov.

Po pričakovanjih cene stanovanjskih nepremičnin rastejo najhitreje v Ljubljani in okolici ter na Obali, kjer je povpraševanje največje. Povprečna cena rabljenega stanovanja je v Ljubljani je dosegla 2770 evrov na kvadratni meter in je kot edina na obravnavnih območjih presegla ceno iz leta 2008. Cene stanovanj v Ljubljani so zaradi pospešene rasti v zadnjem letu prehitele cene na Obali brez Kopra (2520 evrov na kvadratni meter), kjer so praviloma sicer najvišje.

Visoke cene stanovanj v Ljubljani, kjer se v povprečju proda četrtina vseh stanovanj, so odločilno vplivale tudi na dvig povprečne cene rabljenih stanovanj v Sloveniji, ki je dosegla 1750 evrov na kvadratni meter.

V Ljubljani, kjer se je z nadomestnimi gradnjami in adaptacijami starih objektov in oživljanjem v krizi zaustavljenih projektov gradbeni ciklus zagnal najprej, so se vrnili časi, ko imajo investitorji novogradnje prodane oziroma rezervirane, še preden so dokončane. Vse višje cene stanovanj v gradnji pa spodbujajo tudi rast cen rabljenih stanovanj.

Obseg trgovanja s poslovnimi nepremičninami je začel v zadnjem letu več ali manj stagnirati. Največ trgovanja je bilo s pisarniškimi prostori, saj so kupoprodaje rabljenih pisarniških prostorov predstavljale dve tretjini tržnih prodaj vseh poslovnih nepremičnin. Večje ponudbe novih poslovnih prostorov za trg v prvem polletju zaenkrat še ni bilo, je bilo pa, vsaj v Ljubljani, zaznati več gradenj in razširitev lastnih poslovnih prostorov.

Za razliko od stanovanjskih nepremičnin so cene poslovnih nepremičnin v zadnjih treh letih stagnirale in tudi v prvi polovici letošnjega leta še niso kazale trenda rasti.

Trgovanje z zemljišči za gradnjo stavb je v prvi polovici leta kazalo znake umirjanja, cene pa nadaljnji trend rasti. Velika večina prodaj zazidljivih zemljišč je bila realizirana na račun povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš v lastni režiji. To povpraševanje je bilo največje v Ljubljani in njeni okolici, kjer je bila prodana več kot petina zemljišč.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine