Arhitekturni dialog: Dva v enem

Ureditev zgornjega stanovanja naj bi bila drugačna, dodali pa bi radi še novo teraso na obstoječi strehi, ki prekriva dnevne prostore spodnjega stanovanja. Poleg obstoječega zunanjega stopnišča, ki je ostalo nespremenjeno, saj vodi tudi k drugim vhodom vrstnih hiš, se objektu doda novo notranje stopnišče, in sicer v neosvetljenem delu prostora, saj je naravna svetloba tu manj pomembna, stanovanji pa bosta tako bolj povezani. Prazen prostor pod njim se izkoristi za prostorno omaro. S tem se stopnišče delno zapre, da postane skoraj neopazen del hiše. Omara se kot kača vije v dnevni prostor in tja tudi zapelje korake in poglede. Ustvari se nov prostor za shranjevanje, ki hkrati spalnico in otroški sobi razbremeni garderobnih omar.

Upoštevana je tudi želja po terasi nad jedilnico. Ta je zamejena z nizko polno ograjo, enako fasadi, da se skrije pred pogledi mimoidočih in ustvari občutek, kot da se na objektu ni nič spremenilo. Stena, ki ločuje teraso in notranjost, je zastekljena, v enakem vzorcu okenskih odprtin kot v pritličju.

Odločilna poteza prenove je odstranitev dela stropa nad dnevnimi prostori v pritličju in s tem oblikovanje galerije, ki stanovanji dokončno poveže v celoto. Galerija je komplementarni element drugim prostorom, tako namreč pride v stanovanje veliko več dnevne svetlobe, še posebno v kuhinjo, kjer je bilo to tudi najbolj zaželeno. Svetloba prodira v dnevne prostore skozi okna v pritličju in skozi zgornjo etažo, s čimer daje, zaradi moči osvetljenosti, občutek, da stoji osrednji dnevni prostor na prostem. Z novo zasteklit­vijo objekta in galerijo se preusmeri pozornost ven, na vrt in teraso, ki prej skoraj nista prišla do veljave.

V obstoječem stanju je tlak povsod razen v spalnici granit, kar naj se tudi ohrani. Pohištvo naj bo preprosto in svetlo, predvsem v prostorih z manj svetlobe. S temi posegi objekt na zunaj deluje skoraj nespremenjeno, čeprav se znotraj zgodijo velike spremembe.