Izolacija hiše in vlaga
Pozdravljeni!
Kupili smo 30 let staro hišo, ki ima staro fasado in nova plastična okna. Hiša je nadstropna, zgornje nadstropje ima raven strop, ki ni izoliran. Razmišljamo o toplotni izolaciji hiše, približno 200 kvadratnih metrov.
Že zdaj imamo težave z vlago in plesnijo, ki se pojavlja praktično v vseh zunanjih kotih. Posebej problematična je kuhinja, ki je postavljena na zazidan balkon. Zanima me, kaj lahko pričakujemo, ko bo na hiši nova fasada s 15 cm izolacije? Na kaj naj opozorim bodočega izvajalca? Katera izolacija bi bila primerna, da bi stene čim bolj dihale? Kaj storiti s prezračevanjem, posebej za spodnjimi kuhinjskimi elementi, saj neprodušno zapirajo steno, opažam pa, da je zadaj črno in da se po stenah pohištva nabira kondenz? Kateri prezračevalni sistem bi bil ustrezen, glede na to, da potrebujemo samo zračenje, ne pa tudi doprinosa toplega zraka? Ali bi lahko zagotovili bolj suhe stene z vgradnjo kamina?
Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.
Zdravko
Zdravko
Izvedba dodatne toplotne zaščite neizolirane hiše je vsekakor smiseln ukrep. S tem boste dolgoročno zmanjšali obratovalne stroške in izboljšali raven bivalnega ugodja, saj bodo notranje površinske temperature sten opazno višje (nasvet: strokovnjak naj preveri, kako se obstoječi ogrevalni sistem sklada z bodočimi bistveno nižjimi potrebami po toploti za ogrevanje).
Debelina izolacije, ki jo omenjate, je kar primerna, seveda pa mora biti izvedba strokovno pravilna, brez prekinitev ali neenakomernosti. V znatni meri se s tem odpravi nevarnost oz. možnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni, a le v obsegu, ki se nanaša na toplotne lastnosti stavbnega ovoja, ne pa tudi na mikroklimo v prostorih (predvsem tu mislimo na vlažnost notranjega zraka). Zelo priporočljivo je razmisliti o prerazporeditvi ali prilagoditvi pohištva, kolikor je to pač izvedljivo. Tudi v dobro izolirani hiši lahko npr. garderobne omare ali, kot sami omenjate, drugi pohištveni elementi, postavljeni tesno ob zunanji steni, povzročajo težave. Osnovno načelo je, da se izogibamo ustvarjanju zaprtih zračnih žepov ob zunanjih stenah oz. taki razporeditvi notranje opreme, ki bi ovirala kroženje zraka ob zunanjih stenah. Če že ni drugih prostorskih možnosti, potem naj bo vsaj pohištvo nekaj centimetrov oddaljeno od stene, spodaj in zgoraj (če zavzema celotno višino) pa naj ima prezračevalne odprtine.
Kar zadeva izbiro izolacije: tu ni posebnih težav, verjetno se boste v končni fazi odločili glede na ceno, osnovna izbira pa bo najbrž med kameno volno in polistirenom (navadnim ali z dodatkom grafita za boljši toplotni upor). Svetoval bi zlasti premislek (in nasvet s strani tehnične službe ponudnika fasadnega sistema), kakšen zaključni sloj izbrati glede na izpostavljenost fasade vremenskim vplivom, glede na verjetnost razvoja alg na fasadi in podobno. Zaključni sloji morajo biti seveda primerno paroprepustni, tudi to bi moral znati presoditi ponudnik fasade. Da stene ne bi dihale, se vam ni treba bati. Tega od njih seveda ne pričakujemo in ne želimo. Kar ste najbrž imeli v mislih, je morebitna nevarnost ovirane difuzije vodne pare. Pri sistemih zunanje fasadne toplotne zaščite, ki so danes na trgu, je ta strah praktično odveč.
Ustrezno mikroklimo, ki bo osnova za odpravo težav s plesnijo (ob upoštevanju zgornjih navedb glede pohištva ipd.), boste v hiši seveda ustvarili lahko le sami. To pomeni primerno ogrevanje prostorov in njihovo ustrezno prezračevanje. Pri tem naj opozorim, da je zelo priporočljivo imeti vrata v prostore, ki imajo nižjo temperaturo, zaprta, da vanje ne vstopa topel in vlažen zrak iz drugih delov hiše. Osnovno vodilo, ki ga morate upoštevati, je tudi: preden v prostoru (npr. v spalnici pred nočnim počitkom) znižamo temperaturo, ga prezračimo. Prezračujemo skozi okna, ne iz prostora v prostor.
Mimogrede, material okenskega okvirja in krila ne igra nobene vloge pri nastanku plesni v prostorih. Sodobna okna bolje tesnijo in so (ali naj bi vsaj bila) tudi bolj zrakotesno vgrajena. To je razlog za povišano vlažnost zraka v prostorih, kadar pozabimo na prezračevanje z odpiranjem oken ali na drug primeren način.
Tudi kamin ne bo sam od sebe poskrbel za bolj suhe stene. Ni pa nič narobe, če ga vgradite. Zelo koristen je kot vir ogrevanja v prehodnih mesecih, ko zunanje temperature še niso prenizke, v ogrevalni sezoni nekoliko razbremeni osnovni ogrevalni sistem, vsekakor pa lahko da dodaten čar prostoru in bivanju v njem.
Večja dela v hiši in okrog nje so sicer tudi dobra priložnost za razmislek o vgradnji sistema prezračevanja z vračanjem odpadne toplote (lokalnega ali centralnega). Resda ga izrecno ne potrebujete, pa vendar bistveno zmanjša stroške za energijo. Če želite sistem prezračevanja brez tega bonusa, potem je možna rešitev higrosenzibilno prezračevanje. Tudi ta tip prezračevanja zahteva določene gradbene in instalacijske posege. Vedeti morate tudi, da reagira le na povišano vlago v prostoru, ne pa tudi npr. na onesnažen in iztrošen zrak – za celovito kakovost zraka v prostoru, ki jo želimo imeti iz zdravstveno higienskih razlogov, bo treba še vedno poskrbeti tudi z odpiranjem oken.
Na kaj opozoriti izvajalca? Pravzaprav bi moral izkušen izvajalec pred začetkom del dobro pregledati stavbo in vas sam opozoriti na morebitne problematične dele ali podrobnosti, ki jih bo morda težje in zamudneje korektno izvesti, da ne bo slabe volje med gradbenimi deli. Gotovo boste skupaj npr. pregledali, kako se da izolirati območje okrog že zamenjanih oken, kako zagotoviti sklenjenost toplotne zaščite celotnega ovoja hiše in se s tem izogniti toplotnim mostovom, kaj narediti v primeru morebitnih balkonskih plošč in vkopanih delov stavbe ipd. Ampak to je že poseben sklop vprašanj, s katerimi lahko obiščete tudi energetsko svetovalno pisarno (http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html) ali gradbeno (http://www.gi-zrmk.si/GC/Svetovanje.aspx), ko bodo načrti tako daleč.
