Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svetujemo

Optimalna debelina in vrsta izolacije fasade

Tomaž Škerlep
18. 9. 2017 | 13:19
15. 11. 2024 | 14:29
3:50
preko spletne strani

Spoštovani,

zgrajen imam nov enostanovanjski objekt s pritličjem in mansardo (200 m2). Objekt je zidan z opeko porotherm debeline 45 cm, izolacije tal v pritličju je 30 cm. V mansardi je betonska plošča debeline 16 cm in z 20 cm izolacije. Okna so trislojna, iz PVC. Ogrevanje je talno, s toplotno črpalko zrak/voda in rekuperacijo.

Glede na zgoraj navedene karakteristike me zanima optimalna debelina in vrsta izolacije fasade. V tabeli za zidake porotherm je zapisano, da glede na debelino zidakov potrebujemo samo 6 cm izolacije. Kaj menite? Razmišljala sem o EPS-F plus (sivi stiropor), ki ima 20 % boljšo izolativnost (ne vem, ali je sklop paroprepusten ali ne), vendar nisem ravno prepričana, ali je to optimalna rešitev.

Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam,

Petra


Petra Gradišek

Ker ne poznam vaših pričakovanj oziroma zahtev, je težko reči, kakšna bi bila optimalna debelina izolacije za vašo fasado. Optimalno debelino izolacije, oziroma bolje rečeno toplotno prehodnost obodnih sten, bi moral določiti že arhitekt oziroma strojnik v projektu za gradbeno dovoljenje.

Pri izolaciji na tleh in na stropu sicer ne navajate, kakšna je njena toplotna prevodnost. Če predpostavim, da je v obeh primerih enaka, pa bi bilo normalno, da bi bilo razmerje ravno nasprotno: da bi bila toplotna izolacija na stropu debela 30 in na tleh 20 centimetrov. Če bi imeli na stropu v mansardi 30 centimetrov izolacije, kar ne bi bilo nič preveč, potem bi vam svetoval, da je tudi toplotna prehodnost obodnih sten manjša od 0,200 W/m2K. Za takšno toplotno prehodnost bi morali na fasadi vgraditi 10 centimetrov navadnega (belega) stiropora, ki ima toplotno prevodnost (λ) 0,039 W/mK. Če bi hoteli toplotno prehodnost zmanjšati na 0,160 W/m2K, kar je verjetno nekje spodnja meja za takšno masivno gradnjo, pa bi morala biti toplotna izolacija debela 16 centimetrov.

Namesto navadnega stiropora bi lahko vgradili tudi lamele iz kamene volne, ki so bolj paroprepustne in imajo le malenkost večjo toplotno prevodnost. Ob tem je treba omeniti, da je tudi različica z navadnim ali grafitnim stiroporom v difuzijskem smislu povsem neproblematična. Pri različici s kameno volno ne smete uporabiti akrilnega zaključnega ometa, ker je preveč paroneprepusten. Seveda se lahko odločite tudi za tanjšo izolacijo iz grafitnega stiropora, ki ima toplotno prevodnost med 0,032 in 0,030 W/mK. Ocenjujem, da je v vašem primeru to nepotrebno, saj je možnost z navadnim stiroporom - ob enaki toplotni prehodnosti zidu in ob upoštevanju dodatnega stroška za daljše police in druge elemente - gotovo cenejša. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z izbiro fasadnih materialov in izvedbo detajlov, ki so bistvenega pomena za kakovost in trajnost celotne fasade, se lahko obrnete na Gradbeno svetovalno pisarno v Gradbenem centru Slovenije.



VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine