Les je zelo dober izolator, zato lesena senčila v primerjavi s senčili iz drugih materialov bolje varujejo pred ekstremnimi temperaturami. Les se na soncu občutno manj segreje kot plastični materiali in aluminij, zelo dobro pa prenaša tudi nizke temperature.

Lesena senčila v tradicionalnem stavbarstvu

Danes lesena polkna prej kot z urbanim okoljem povežemo s podeželjem in se pri sodobni arhitekturi, kjer vlogo senčil prevzemajo tehnološko izpopolnjeni materiali, nanje redko spom­nimo, čeprav so del tradicionalnega stavbarstva marsikje po Evropi in v Sloveniji. Polkna so se razširila že pred uporabo šip, hiše so pred vremenskimi vplivi najprej varovali z njimi. Sprva so se pojavljala samo takrat, ko je bila njihova funkcija nujna: kot nadomestilo za steklo, za zaščito okna pred vremenskimi vplivi in šele pozneje kot način senčenja. Prvotna so bila preproste, polne izvedbe, šele pozneje so dobila premične letve.

V današnjem arhitekturnem okolju polkna niso več samo sinonim za tradicionalno arhitekturo, so element, ki je doživel številne materialne, barvne, likovne spremembe in krasi tako tradicionalno ruralno kot sodobno urbano arhitekturo. Seveda v povsem drugačni obliki, tudi z drugačnimi imeni, kot so brisoleji, lesena drsna senčila, lesene vertikalne lamele in podobno. Po svoji funkciji pa vse te sodobne interpretacije izhajajo iz lesenih polken na tradicionalni hiši. V urbanem okolju tega elementa sploh ne prepoznamo več in ima čisto svojo vizual­no podobo.

Prava polkna

Lesena polkna so še vedno pogosta izbira, ko obnavljamo stanovanjske hiše v duhu tradicije, podobo kulturne krajine pa lahko z njihovo sodobno interpretacijo soustvarjamo tudi pri novogradnjah.

Polkna, ki se odpirajo na levo in desno stran okenskega okvirja in se v tem položaju pritrdijo z elementi na fasadi, niso le učinkovito senčilo, temveč ščitijo tudi pred drugimi vremenskimi nevšečnostmi in vlomilci. Izbiramo lahko med izvedbami s polnimi stranicami ali takšnimi s fiksnimi ali gibljivimi lamelami. S slednjimi prilagodimo osvetlitev prostora in kot, pod katerim vanj pada svetloba, poleg senčenja pa je njihova funkcija zagotavljanje zasebnosti pred pogledi iz okolice, pri čemer nam še vedno omogočajo pogled na prosto.

Poleg opisanih dvokrilnih polken, primernih za okna in balkonska vrata, so na voljo tudi enokrilna ter sklopna za večje panoramske stene. Pritrjena so lahko na okenski okvir ali zunanji rob fasade. Večinoma so iz domačih drevesnih vrst, kot so hrast, smreka in macesen, zaščitenih z globinskim fungicidnim in insekticidnim premazom, površinska zaščita pa je lahko impregnacijska ali barvna.

!!galerija!!

Drsni paneli

Premičnim panelom pred zastekljenimi površinami mnogi pravijo tudi drsna polkna. Nosilni okvir in vpetje za drsno premikanje sta najpogosteje iz nerjavnega jekla ali aluminija, fiksne vertikalne ali horizontalne lamele pa iz lesa. Konstrukcija omogoča, da so drsni paneli lahko skoraj neomejenih dimenzij, primerni so za okna, balkonska vrata, panoramske stene ter delno zapiranje in senčenje balkonov in teras. Predvsem pri večjih ročno premikanje nadomešča motorni pogon z zobatim jermenom.

Podobno kot polkna so tudi paneli, ki jih je mogoče zakleniti v želenem položaju, zelo odporni proti vetru in drugim mehanskim obremenitvam in zagotavljajo visoko stopnjo protivlomne zaščite.

Leseni brisoleji

V primerjavi s polkni in drsnimi paneli se leseni brisoleji pogosteje kot za senčenje zastekljenih površin stavbe uporabljajo za senčenje in zapiranje delov balkonov, teras in bivalnih vrtnih kotičkov. Bistvo te rešitve so vrtljive navpične ali vodoravne lamele različnih širin, ki so vpete v fiksni okvir ali konstrukcijo. Tako lahko uravnavamo količino svetlobe, ki prodre med lamelami, in ustvarimo poljuben prostorski in svetlobni učinek, lahko pa ograjeni prostor tudi popolnoma zapremo.

Poleg vertikalno postavljenih brisolejev, ki predstavljajo nekakšno zračno ali po želji zaprto steno, obstajajo tudi horizontalne izvedbe v obliki nadstrešnic ali pergol, s katerimi v zaprtem položaju teraso ali letno kuhinjo obvarujemo pred dežjem, z različnim kotom odprtih lamel pa uravnavamo gibanje zraka, ki v senčenem delu zagotavlja ugodnejše bivanje. Za stanovanjske hiše in balkone večstanovanjskih stavb se najpogosteje uporabljajo vertikalni brisoleji z ročno nastavljivimi lamelami, omisliti pa si je mogoče tudi motorni pogon. Ta je pogostejši pri brisolejih z vertikalnimi lamelami, ki so ponavadi širše, in pri horizontalnih brisolejih v obliki nadstrešnice.