Zamenjava peči za ogrevanje
Lep pozdrav!
Razmišljamo o menjavi ogrevalnega sistema, zato prosim za nasvet. Zdaj se ogrevamo s 15 let staro pečjo TVT Tobi, izdelano v nekdanjem TVT Maribor, ki je bila namenjena za kurjenje na drva ali premog, mi pa smo na spodnja vratica zmontirali oljni gorilec in to je zadostovalo. Peč ima 14 kW, za 80 kvadratnih metrov stanovanja smo porabili 1500 litrov olja na sezono. Pred kratkim smo zamenjali okna (dvojni termopan). Zunanji zid je tako imenovani sedvič, kar pomeni 20 cm stene +5 cm stiroporja +10 cm stene + omet + zaključna fasada. Na podstrešju je 10 cm stiroporja brez estriha.
Lahko bi rekel, da je hiša srednje dobro izolirana. Ker obstoječa peč nima dobrega izkoristka, bi jo radi zamenjali. Težava je v tem, da ne najdem peči s takšno močjo, kot bi jo potrebovali.
Razmišljamo o specialni peči na olje in kakovostno klimatsko napravo. Peč bi uporabljali za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode pozimi, v prehodnih obdobjih pa bi ogrevali s klimatsko napravo. Sam bi sicer raje imel kombinirano peč na drva in olje, vendar – kot sem že napisal – ne najdem peči s takšno močjo, kot bi jo dejansko potrebovali. Ne vem natančno, kakšne bi bile morebitne težave pri peči z večjo močjo. Toplotna črpalka nam finančno ni dosegljiva.
Bojan
Najprej je treba komentirati dosedanjo visoko letno rabo kurilnega olja (skoraj 190 kWh/m2a). Domnevam, da s pečjo ogrevate 80 m2 stanovanja in pripravljate toplo sanitarno vodo – za stanje pred opisano gradbeno sanacijo. Ker je hiša po sedanjem razumevanju učinkovitosti vsaj minimalno toplotno izolirana, je verjetno občuten del odstopanja v visoki rabi goriva mogoče pripisati visokotemperaturnemu delovanju kombiniranega kotla. Svoj delež so verjetno prispevali tudi centralna regulacija ogrevanja (v odvisnosti od zunanje temperature?), lokalna regulacija (termostatski ventili?) in način priprave tople vode poleti (s kotlom?).
Ker želite v prihodnosti še naprej uporabljati isto gorivo, je verjetno smiselno iskanje sodobne kurilne naprave na olje, npr. oljnega kondenzacijskega kotla manjše moči. Predlagam, da si na večjih sejmih in na spletu ogledate ponudbo teh naprav. Kar nekaj ponudnikov ima naprave z močjo 12 in 14 kW.
Ko boste sanirali kotlovnico, je treba posodobiti tudi vse druge podsisteme, kot sta centralna in lokalna regulacija ogrevanja. Pripravo tople vode za čas zunaj ogrevalne sezone lahko posodobite z bojlersko toplotno črpalko – takšen sistem lahko že sedaj nastavite za poznejšo dograditev z malo TČ. Delovanje sodobnega oljnega kotla, ki uporablja enega od dražjih energentov, lahko v manjšem obsegu ogrevalne sezone dopolnjuje (na stroškovno učinkovit način) tudi sodobna klimatska naprava. Vendar pa je treba vedeti, da je takšno lokalno ogrevanje prostorsko omejeno oziroma da se tako pridobljena toplota težko prenaša v različne prostore.
Druga možnost je razmislek o uporabi cenejšega energenta za centralno ogrevanje. Običajno investitorji v takšnem primeru razmišljajo o uporabi sodobnega kotla na pelete manjše moči. Naložba je lahko v razredu siceršnjega centralnega sistema s TČ, za katero pa pravite, da vam je cenovno nedosegljiva.
Kljub temu vam predlagam, da razmislite o višji naložbi v obnovo kotlovnice ter posledično o manjšem letnem strošku za ogrevanje. S sodobnim kotlom na olje boste pridobivali toploto s ceno med 100 in 115 €/MWh, s kotlom na pelete pa 50 % manj, npr. med 50 in 55 €/MWh. Če bi s celovito prenovo kotlovnice in še s kakšnim ukrepom na ovoju stavbe zmanjšali porabo kurilnega olja s 1500 na 1000 litrov, bi bil letni strošek ogrevanja z oljno napravo okrog 1000 €, s kotlom na pelete pa pol manjši, 500 € na leto. Pridobite ponudbi za obe možnosti sanacije kotlovnice in ugotovite, v koliko letih si povrnete razliko v začetni naložbi.
Vabim vas, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovorite za obisk v energetski pisarni ENSVET (www.ensvet.si) in proučite različne možnosti v pogovoru s svetovalcem.
