Galerija
Prihranki pri javni razsvetljavi in več romantike
Slovenske občine zadnja leta intenzivno posodabljajo javno razsvetljavo, da bi ujele rok, do katerega bi morale vse svetilke v državi ustrezati novim standardom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja. Čeprav vsem do konca leta 2016 to zagotovo ne bo uspelo, so učinki že zdaj očitni: nove svetilke porabijo tudi dve tretjini manj elektrike, kar pomeni velike prihranke, poleg tega pa manjše svetlobno onesnaženje ugodno vpliva na nočne živali, kot so metulji in netopirji. Ali so (vse) nove svetilke tudi zdravju prijaznejše, pa še ni povsem gotovo.
Omenjeni rok, konec leta 2016, postavlja pred štirimi leti sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki predpisuje, da morajo do takrat vse svetilke javne razsvetljave, razen določenih izjem, zadostiti enemu najpomembnejšemu pogoju: njihova svetloba ne sme »uhajati« nad vodoravnico, torej ne sme svetiti v nebo, ampak le na površino pod njimi. Poleg tega uredba zahteva obvezno uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, omejuje tudi svetenje v bivalne prostore, določa omejitve pri razsvetljavi fasad in objektov kulturne dediščine in drugo. Poleg tega uredba določa, da mora do konca leta 2016 poraba elektrike za javno razsvetljavo znašati največ 44,5 kilovatne ure na prebivalca na leto.
Veliki prihranki z zamenjavo svetilk
Primeri zadnjih let kažejo, da so prihranki z zamenjavo stare javne razsvetljave z novimi, sodobnimi svetilkami precejšnji. V Mariboru so tako na pilotskih projektih ugotovili, da ena zamenjana svetilka prihrani za skoraj 50 evrov električne energije na leto. To bi po poenostavljenem izračunu, upoštevaje približno 14.000 svetilk v mestu, znašalo 700.000 evrov letnega prihranka za elektriko. Podobno pa ugotavljajo tudi v Ljubljani.
Več o škodljivi in potratni javni razsvetljavi si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
