Seveda bi lahko najprej spregovorili o najhujšem razočaranju, ki čaka etažnike: da bodo njihovi stroški za toploto najbrž večji, kot so bili pred vgradnjo delilnikov. Da so se torej angažirali v hišni samoupravi in izbiranju med ponudbami, se nekako dogovorili o korekcijskih faktorjih, odprli vrata mojstrom, odšteli do nekaj sto evrov, se zavezali plačevati novo postavko, odčitavanje in delitev stroškov toplote – da bodo na koncu plačali več. Seveda ne vsi, prenekateri pa, a ti »umazane podrobnosti« niso pričakovali.
Iluzije o velikih prihrankih
Direktorat za energijo na ministrstvu za gospodarstvo je direktivo EU, ki zahteva, naj potrošniki plačujejo energijo po porabi, prelil v zakon, na katerega se je vsul plaz kritik. Državljani so svoje negodovanje pokazali tako, da se dolgo niso zmenili za nove zaveze, zganili so se z zamudo – pod grožnjo mandatnih kazni približno v višini stroškov vgradnje delilnikov. Drugega motiva tako rekoč ni bilo: nobene dovolj zgodnje in opazne kampanje ozaveščanja, vzgajanja, tehnično-informativne pomoči. Kaj šele, da bi prej vsaj praktično preverili tehnično izvedljivost zakonskih zavez ali v določenem obdobju testirali predpis na nekaj različno komunalno opremljenih večstanovanjskih hišah.
Namesto tega so na svojo energetsko-varčevalno spletno stran obesili nekaj referenčnih primerov dobre prakse tistih, ki so delilnike in merilnike že zdavnaj namestili. V teh objektih se hvalijo s prihranki pri stroških za toploto od 35 do več kot 40 odstotkov glede na čas pred vgradnjo. Poudariti pa je treba, da je bil prihranek predvsem rezultat dodatnih investicij. Naložbe so bile veliko večje kot zgolj vgradnja delilnikov. Ti so bili samo uvod v energetsko prenovo stavbe, ki bi jo morala država spodbuditi drugače, ne pa s tako bizarnim vzvodom. Ta niti ne meri porabe energije, ki posega v pogosto zapletena razmerja med etažnimi lastniki in kvari sosedske odnose, saj, kot priznava stroka, ne more biti absolutno pravičen, niti povsem natančen.
Zakaj je vgradnja delilnikov priložnost za dobavitelje in ali sploh kdo razume korekcijske faktorje, si preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.