Fasade in izolacije: Kako se izognemo napakam

Na poti do tega zadovoljstva se mora investitor velikokrat odločati. Odloča se med ekonomiko, videzom, koristnostjo, ceno investicije in vzdrževanja, pričakovanimi učinki poletnega hladu in zimske toplote, odpornostjo na umazanijo in razpoke, vse to pod pritiskom družinskih članov, trgovcev, izvajalcev in svetovalcev. Pri tem mora upoštevati, da se bo z izbiro fasadnega sistema postavil na začetek 50-letne poti, kolikor naj bi bila življenjska doba fasade.

Velja omeniti, da je razpis za subvencije Eko sklada učinkovit pripomoček za izbor optimalnega fasadnega sistema.

PREBERITE ŠE: FASADNI SISTEMI ZA ZAČETNIKE

Prioritete

Pomislimo na to, koliko časa za spraševanje, preverjanje, svetovanje, pomerjanje, iskanje razprodaj, popustov ali načinov plačila smo pripravljeni vložiti pred nakupom relativno minljive garderobe v vrednosti nekaj sto evrov. Pogosto pa popolnoma drugače poteka izbor »obleke« pri družinski hiši, četudi nas bo prav toplotna izolacija fasade dolgoročno varovala pred zimskimi nevšečnostmi in poletno pripeko.

Kako naj torej poteka izbiranje oblačila stavbe, morda vrednega celo stokrat več? Praviloma se družinski blagajnik težko odloči za investicijo prihrankov v izolacijo zidov. Ko pa se, prepusti odločitev o izbiri materiala in debelini izolacije lokalnemu zidarju z 20 leti prakse in praviloma pomanjkljivim znanjem pri izvedbi. Neizolirani balkoni, slab stik strešne in fasadne toplotne izolacije, neizolirane špalete, neizolirani temelji, lepilo med stiki plošč, sidra na površini ... so najbolj kričeči primeri napačno izvedene fasade. Poglobljen razmislek investitorja je zato nujen, saj samo kakovostna toplotna izolacija prinese pričakovane prihranke in visoko kakovost bivanja. Vrednost (ne)kakovostnega bivanja najbolje poznajo tisti, ki imajo zaradi slabe izvedbe vlažne zidove, plesen in se srečujejo s hladom, ki veje od zunanjih zidov.

Obodni zid

Toplotna izolacija fasade je sestavni del oboda zidane ali lesene stavbe. Investitorji želijo čim tanjši in poceni, a optimalno izoliran obod stavbe. Pri tanjši toplotni izolaciji imata material in debelina zidanih sten še določen vpliv na skupno toplotno izolativnost, pri 20 cm izolacije pa postane zanemarljiv.

Materiali

Poznamo pet skupin materialov za toplotno izolacijo. Prvi dve od tu naštetih sta pri izdelavi fasad daleč najbolj poznani in uporabljani.

Volne: mineralna in steklena volna.

Plastične pene: poznamo štiri glavne tipe trdih plastičnih pen, ki se na splošno uporabljajo za izolacijo v gradbeništvu in industriji, to so ekstrudirani polisteren (XPS), ekspandirani polisteren (EPS), poliuretan (PUR), in poliizocianuratna pena (PIR).

Izolacije, pridobljene iz organskih snovi: ovčja volna, celuloza, laneni omoti in zvitki, konopljini omoti, plošče iz lesnih vlaken, pernata izolacija, pluta, slama.

Izolacije, pridobljene iz anorganskih snovi: penjeno steklo, perlit, eksfolirani vermikulit, spojine z ekspandirano glino.

Superizolativni materiali: mikrofiberglas, fini perlit, LCI (slojevita kompozitna izolacija), vakuumski paneli, aerogeli, večslojne odbojne folije (MRF).

Kaj pomeni debela toplotna izolacija

Ko vsakodnevne stroške ogrevanja in hlajenja bivalnih prostorov primerjamo med različnimi tipi gradnje v obdobju enega leta, se nam prikaže oprijemljiva razlika. Starejša slovenska družinska hiša porabi za ogrevanje 100 kvadratnih metrov bivalne površine energijo, ki ustreza 1500 litrom kurilnega olja. Sodobna pasivna hiša je porabi 90 odstotkov manj, to je 150 litrov. Vsa skrivnost majhne porabe je v kakovostni in dovolj debeli toplotni izolaciji celotnega ovoja, kjer predstavlja delež fasade okrog 35 odstotkov površine.

Kaj vpliva na debelino toplotne izolacije

Material za gradnjo obodnih sten je manj pomemben. Zid iz modularne opeke debeline 29 cm, iz 28 cm debelih termoblokov ali iz 29 cm debele betonske opeke ima pri 20 cm debeli izolaciji skoraj enako vrednost U, to je med 0,14 in 0,18 W/m²K. Koeficient toplotne prehodnosti je zelo uporaben kazalec kakovostno narejenega ovoja stavbe, saj izraža skupno izolativnost sestavljenih materialov.

PREBERITE ŠE: FASADE: IZOLACIJE NIMA SMISLA DEBELITI V NEDOGLED

Pri vsaki toplotni izolaciji pogledamo na dva ključna podatka. Toplotno prevodnost označuje vrednost λ (lambda). Nižja ko je ta vrednost, boljša je izolacijska lastnost materiala. Toplotno upornost označuje vrednost R. Višja ko je vrednost R, boljša je izolacija.

Izolacijske značilnosti materialov

Pred nekaj desetletji so med toplotne izolacije neupravičeno uvrščali marsikateri gradbeni material, denimo porolit, heraklit, penjeni beton, žlindro, žaganje. Danes se temu smejimo, takrat pa so potekale resne razprave, ali je boljši ta ali oni material. Drastičen primer iz moje prakse je izolacija fasade s tremi centimetri penjenega betona (pogovorno siporeksa), ki jo je pred 30 leti naredil lastnik v prepričanju, da je to dobra rešitev. Pogled na toplotne lastnosti tega materiala je pokazal, da je hišo oblekel z ekvivalentom pol centimetra EPS, kar je tragično.

Razredi toplotne izolacije

Bistvo toplotne izolacije je izolativnost, glede na to lastnost je razdeljena v tri razrede.

• V najslabši in zato najcenejši ter najdebelejši razred spadajo vse starejše topotne izolacije z λ približno 0,041 W/mK. V tem razredu so stara kamena in steklena volna, beli EPS in XPS, ki ga pospešeno zamenjujejo bolj izolativni materiali.

• Danes na trgu prevladuje srednji, boljši razred z λ približno 0,032 W/mK, ki je za približno 20 odstotkov bolj izolativen. Razpoznaven predstavnik je grafitni stiropor (neopor), vanj spadajo tudi novejše kamene in steklene volne ter XPS.

• Najboljše toplotne izolacije se uvrščajo v razred z λ približno 0,020 W/mK. Najbolj znani predstavnici te skupine sta bakelitna izolacija (weber super 20) in poliuretanska izolacija (puren).

Navedene razrede si najlažje zapomnimo po formuli 20 – 16 – 10. To pomeni, da je 20 cm iz prvega razreda toplotnoizolacijsko enakovredno 16 cm drugega in 10 cm tretjega razreda.

Predpisi

Od uveljavitve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v Sloveniji (PURES) leta 2010 vel­jajo predpisane največje toplotne izgube na ovoju. Za fasado je ta vrednost 0,28 W/m²K. To pri zidani hiši pomeni najmanj 8 do 12 cm debelo toplotno izolacijo, ne glede na material zunanjih sten. Tudi masivnih lesenih stavb brez te debeline toplotne izolacije zunaj ali znotraj ni dovoljeno graditi. V zakonodaji so prav tako opredeljeni toplotni mostovi. Največ jih nastane na stikih toplotne izolacije fasade z drugimi gradbenimi elementi, kot so temelji, streha in vsi zaključki okrog oken in balkonov.

Zaključni sloj

Danes prevladujejo tankoslojne kontaktne fasade s štirimi sloji skupne debeline nekaj milimetrov. Prvi sloj je lepilo, ki se nanese na toplotno izolacijo. Vanj se vtisne armaturna mrežica in zalika lepilo. Z drugim slojem lepila se naslednji dan naredi ravna in gladka površina. Tretji sloj predstavlja armaturna mrežica velikosti 100 x 50 cm na vseh štirih vogalih okenskih odprtin in na zgornjih vogalih vratnih odprtin, ki se položi pravokotno na diagonalo okenske in vrat­ne odprtine. Ta prepreči razpoke na fasadi. Nekateri proizvajalci zahtevajo pri vgradnji zaključnega sloja še premaz, ki poskrbi za dober oprijem zaključnega sloja na podlago.

Zaključni sloj je pomemben del fasadnega sistema, saj mora le z nekaj milimetri debeline zadostiti fizikalnim in estetskim zahtevam. Fizikalne zahteve so paroprepustnost, vodoodbojnost in vodovpojnost, prožnost in hkrati trdnost, obstojnost barv, vezava na podlago in v zadnjem času zelo zaželena samočistilna sposobnost. Poznamo več vrst zaključnih slojev. To so akrilni, silikat­ni, silikonski in mineralni. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, zato naj optimalnega izbere proizvajalec ali fasader.

PREBERITE ŠE: SANACIJA FASADE PO POPLAVAH

Prezračevana fasada

Prezračevana fasada je najboljša za hitro in učinkovito odvajanje vse vlage, ki (pri prehodu iz bivalnih prostorov skozi toplotno izolacijo) kondenzira na zunanji plasti izolacije. Zato je treba zagotoviti vstop zraka v 5-centimetrski prezračevalni sloj spodaj in izstop zgoraj. Pred desetletjem je bila to dokaj pogosta rešitev. Najbolj poznane so prezračevane fasade, obzidane z belo silikatno ali rdečo fasadno opeko. V zadnjem času se take skoraj ne delajo več, saj so razmeroma drage, zunanji zid le zaščiti izolacijo, nima pa nobene vloge pri izolativnosti celotne stene.

Zidane prezračevane fasade so zelo podobne »sendvič zidu«, ki pa se je popolnoma opustil. Zaradi preprostosti in nizke cene so jih nadomestile prezračevane fasade, pri katerih lahko za zunanjo plast uporabimo katerikoli material, ki je odporen proti atmosferskim vplivom. Običajno so to keramika, kamen, les, vlaknenocementne plošče, PVC-lamele, steklo itd.