Hiše prihodnosti: Ničenergijska hiša tudi iz opeke

Ničenergijske hiše so opredeljene kot stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, prezračevanje, razsvetljavo in delovanje vseh naprav) porabijo tako malo energije, da lahko potrebe po njej pokrijemo z obnovljivimi viri, pri čemer se upošteva tudi obnovljiva energija, proizvedena na stavbi ali tik ob njej. Takšna je oziroma bo hiša, ki jo je novembra lani v Dobravi pri Škocjanu začel graditi investitor Robert Dulc.

Približno 200 kvadratnih metrov velik objekt s pritličjem in mansardo je že pod streho, v prihodnjih dneh bodo vgradili stavbno pohištvo, nato pride na vrsto izolacija fasade. Hiša je posebna zato, ker gre za prvo opečno ničenergijsko hišo pri nas, pa tudi zaradi inovativnega sistema ogrevanja, hlajenja in prezračevanja z izkoriščanjem energije sonca in zemlje, brez klasičnega centralnega ogrevanja in toplotne črpalke. Pod strešno kritino so vgrajene cevi, ki absorbirajo toploto in jo shranjujejo v zemeljskem hranilniku pod temeljno ploščo hiše. Od tod se toplota vrača na zunanji opečni zid pod toplotno izolacijo, kjer se ustvari tako imenovana toplotna bariera, ki je bistvo sistema Solinterra. Vanjo konstantno dovajamo vodo, segreto na 18 stopinj Celzija, kar pozimi preprečuje vdor zunanjega hladnega zraka, poleti pa vdor vročine v notranjost, pojasnjuje Dulc. S toplotno bariero vzdržujemo 22 do 24 stopinj Celzija v hiši ne glede na zunanjo temperaturo, sistem pa deluje od minus 60 do plus 60 stopinj Celzija, dodaja sogovornik.

Na strehi so sončni kolektorji in vgradni fotovoltaični moduli, hiša ima vgrajen tudi sistem prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem »cev-v-cevi«, ki s toploto odpadnega zraka segreva sveži zrak. Izmenjevalnik je položen pod hišo in okoli nje, kjer dodatno izkorišča temperaturo zemeljskega hranilnika in temperaturo zemlje. Pozimi se zunanji hladni zrak skozi hladni zemeljski hranilnik segreje na 12 stopinj Celzija, v toplem zemeljskem hranilniku in s protitočno izmen­javo pa se dogreje na 24 ali celo več stopinj Celzija. Poleti je ravno nasprotno; na približno 12 stopinj Celzija ogreto zemljo izkoriščamo za hlajenje, pojasnjuje sogovornik in dodaja, da sistem ne proizvaja nobenih emisij ogljikovega dioksida, za delovanje pa porabi zelo malo električne energije.

Da se voda v toplotni barieri na zunanji strani opečnega zidu ne bi ohladila (njena temperatura je ves čas med 18 in 20 stopinjami Celzija), je treba hišo izolirati, pri čemer tudi zaradi samih lastnosti opeke ni potrebna tolikšna debelina izolacije kot pri pasivnih hišah, pravijo v podjetju Wienerberger Opekarna Ormož. Dulc jo bo izoliral s 15 centimetri ekstrudiranega polistirena, medtem ko je streha že izolirana z 20 centimetri vpihane celuloze (pohodni del pod slemenom so izolirali z 20 centimetri ekstrudiranega polistirena). Gradnja hiše s toplotno bariero je po njegovih besedah približno 10.000 evrov dražja od gradnje nizkoenergijske hiše.