Cianobakterije: nevarne niso le za pse, ampak tudi za ljudi (opozoril pa nikjer)

Prejšnji teden so v Bohinju potrdili, da je psička, ki je junija poginila po kopanju v jezeru, umrla zaradi zastrupitve s cianobakterijami. Analize so v vodi pokazale prisotnost toksinov, ki so nevarni ne le za živali, ampak tudi za ljudi – predvsem otroke, ki med igro pogosto pogoltnejo nekaj vode, ter ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. 

Potrjeno: psička v Bohinju poginila zaradi zastrupitve – opozorilo za lastnike

Kaj so cianobakterije in zakaj so nevarne?

Cianobakterije, znane tudi kot modro-zelene alge, so mikroorganizmi, ki uspevajo v topli, stoječi vodi. Ob določenih pogojih se razmnožijo in lahko proizvajajo strupe (cianotoksine), ki so nevarni ne le za vodne ekosisteme, temveč tudi za zdravje ljudi, zlasti ranljivih skupin: otroke, imunokompromitirane in kronične bolnike. Ti toksini v vodi lahko povzročijo draženje kože, prebavne motnje, celo poškodbe jeter in živčevja, obstaja pa tudi možnost dolgoročnih posledic, kot so genotoksičnost ali rakotvornost. 

Prejšnji teden so v javnost prišli izsledki raziskav smrti v juniju poginule psičke. Foto Ellis Berankova/Shutterstock

Kaj pravijo pristojni?

NIJZ že dolgo opozarja, da je pri kopanju v stoječih vodah treba biti previden – zlasti v obdobju poletne vročine, ko se poveča tveganje za razrast alg in cianobakterij. So pa obenem potrdili, da zdravstvenih težav zaradi kopanja pri ljudeh do zdaj ni bilo prijavljenih, vendar ljudem svetujejo naslednje:

• izogibamo se kopanju na mestih, kjer je vidna zelena gošča ali pena,
• ne požiramo vode,
• po kopanju je priporočljivo tuširanje, 
• ne zadržujemo se na mestih, kjer so nabrane alge,
• izogibamo se kopanju po močnem dežju, saj se takrat poveča nevarnost mikrobiološkega in kemijskega onesnaženja,
• kopalce z razjedami na koži, vnetimi očmi, prehladom ter kronične bolnike (sladkorna bolezen, srčno-žilne, imunsko oslabljenih) opozarjajo, naj se kopanja izogibajo

Ob uradnih kopalnih območjih (kot sta Ukanc in Fužinski zaliv) se kakovost vode sicer redno spremlja in je v času zadnjih meritev ustrezala kriterijem. Vendar so strokovnjaki Biotehniške fakultete na enem od nevarnih mest zaznali mikrocistine v koncentraciji, ki presega mejo za varno rekreacijo.

Zakaj opozoril za ljudi ni?

V Avstraliji, kjer je nevarnost cianobakterij dobro poznana, so ob jezerih, rekah in drugih stoječih vodah nameščene vidne opozorilne table, ki obiskovalce opozarjajo, kdaj voda ni varna za kopanje. Pri nas pa, kot kaže primer Bohinja, opozorila za ljudi pogosto manjkajo. Tudi na mestih, kjer so se že zgodili pogini živali, ni jasno vidnih informacij za kopalce. Je pa Občina Bohinj začetek poletja sicer napovedala postavitev opozorilne table na območju, kjer je bila najdena gošča in je prišlo do pogina psa, na kateri naj bi bilo zapisano, da je kopanje odsvetovano.