Kam gre energija

Revija New Scientist je objavila 'razrez' globalne letne porabe energije in emisij ogljikovega dioksida, ki se ob tem sproščajo.

Najpomembnejših energent je seveda nafta, ki ji pripada 36 odstotkov tega 'kolača'. Porabljamo jo za: transport (47 %),  gospodinjstva ((stavbe različnih tipov) 29 %), industrijo (16 %) in proizvodnjo elektrike (8 %).

Drugi najpomembnejši energent na globalnem seznamu je premog (23 %). 69% odstotkov ga gre pričakovano za proizvodnjo elektrike, 16 % za industrijo kot tako, presenetljivih 15 % pa še vedno konča v gospodinjstvih, torej za ogrevanje stavb različnega tipa.

Pri plinu (21 % globalne porabe) je razdelitev takšna: 38 % gre v gospodinjstva, približno enako, 36 %, za proizvodnjo elektrike, 24 % gre za potrebe industrije. Le 2 % sta vezana na transport.

Zadnji energijski vir, ki se še dotika porabe v gospodinjstvih, je biomasa (skupno 11 % globalnega kolača): skoraj tričetrt jo je, predvidljivo, namenjeno za ogrevanje stavb (72 %), 14 %  je konča v industriji, 10 pa za proizvodnjo elektrike. 4 % je odpade na transport.

Zadnja dva energetska vira, ki pa se v celoti porabljata za proizvodnjo elektrike, sta jedrska in hidroenergija. Prvemu pripada 7 %, drugi pa 2 % svetovnega energetskega kolača, oba pa sta stoodstotno usmerjena v proizvodnjo elektrike.

Podobno razdelitev dobimo tudi, če pogledamo emisije CO2, ki nastajajo na teh področjih. Pri transportu 97 % vseh emisij nastane po uporabi nafte, 3 % pa kot stranski produkt uporabe plina. Pri proizvodnji elektrike je največji onesneževalec premog (70 % emisij CO2), za njim plin (20 %), 10 % pa je rezultat uporabe nafte. Gospodinjstva: 46 % emisij je rezultat  uprabe nafte, 41 % plina in 13 % premoga. In še industrija. Energent, ki na tem poročju najbolj onesnežuje, je premog (43 %), za njim nafta (29 %), na tretjem mestu pa je plin (28 %).