Mansarde: Ogrevamo jo lahko tudi s kaminom

Izolacija poševne strehe nad bivalno mansardo je zahtevno opravilo, pri katerem se rado zalomi tudi izkušenim mojstrom. Vsaka od plasti ostrešja ima pomembno vlogo in vpliva na toplotne izgube ter klimo v prostorih pod streho, zato morajo biti pravilno izvedene, predvsem pa si morajo slediti v pravilnem zaporedju. O tem smo že velikokrat pisali, a vseeno ponovimo: od zunaj proti notranjosti se zvrstijo strešna kritina, zračni kanal (omogoča kroženje zraka pod strešniki in odvajanje vodne pare, ki iz notranjih prostorov prehaja ven), sekundarna ali rezervna kritina (biti mora paroprepustna, tako da vod­na para lahko prehaja iz notranjih prostorov ven in se ne zadržuje v toplotni izolaciji), toplotna izolacija (najmanj 30, še raje 40 centimetrov), parna zapora ali ovira (ustrez­no zlepljena na stikih) in zaključna stropna obloga.

Ne pozabimo, da se toplotni ovoj pod streho le zaključi, sicer pa mora potekati neprekin­jeno, od temeljev navzgor. Le tako namreč zagotovimo kar najmanjše toplotne izgube in s tem manjše potrebe po toploti.

Lokalno ali centralno

Kako bomo ogrevali mansardo, je odvisno od več dejavnikov. Večina mladih, ki so si uredili podstrešje hiše svojih staršev, se odloči za enak način ogrevanja, kot ga imajo nadstropje nižje – poskrbeti morajo le za razvod novih cevi iz spodnjega nadstropja in je stvar urejena. A glede na to, da se energent, ki je v družinskih hišah najbolj uporabljan, to je kurilno olje, kar naprej draži, bi bilo smiselno razmisliti o cenejšem, predvsem pa do okolja prijaznejšem ogrevanju, bodisi za celo hišo bodisi zgolj za mansardo. Cene zemeljskega plina, ki med vsemi fosilnimi energenti najmanj obremenjuje okolje, so v zadnjih dveh mesecih padle, zato je v primeru pomanjkanja sredstev za naložbo v drug energent priklop na plinsko napeljavo v spodnjem nadstropju vsaj za zdaj še logična izbira.

Udobno ogrevanje s peleti

Zadostno izolirano mansardo lahko brez težav ogrevamo tudi s kaminom na lesno biomaso. Sicer ne moremo uporabljati sekancev, ki so po besedah svetovalca Bojana Žnidaršiča iz energetske svetovalne pisarne EnSvet v Cerknici cenovno daleč najugodnejši med vsemi energenti, na voljo pa imamo polena in pelete. Izberemo lahko tudi kombinirano različico kamina, torej na oba energenta, vendar je treba v zadnjih dveh primerih vzeti v zakup, da bomo imeli malce več dela tako s kurjenjem kot s čiščenjem pepela, poleg tega potrebujemo za shranjevanje polen več prostora kot za pelete in še težje jih je nositi v zgornje nadstropje.

Če se odločimo za pelete, za ogrevanje sto kvadratnih metrov velike mansarde niti ne potrebujemo velikega zalogovnika, morda bo zadostoval že enodnevni v sklopu kamina, kar pomeni, da bo treba vsake toliko časa v zgornje nadstropje prinesti vrečo peletov, kar pa spet ne bi smel biti problem. Da je vse skupaj dovolj udobno, poskrbi daljinski upravljalnik, s katerim prižgemo kamin. Za boljši izkoristek poskrbijo še vgrajeni ventilatorji, zaradi katerih se peleti hitreje razžarijo. Seveda pa je treba v posamezne prostore razpeljati cevi, po katerih jih bo dosegla toplota iz kamina.

Toplotna črpalka manjše moči

Za ogrevanje mansarde so primerni tudi drugi obnovljivi viri. Uporabimo lahko toplotno črpalko tipa zrak/voda manjše moči, vendar je treba pretehtati, ali se takšna naložba zgolj za ogrevanje mansarde tudi v resnici splača. Po besedah Yasina Jodeha, tehničnega vodje v podjetju Atlas Trading, je toplotno črpalko najbolj smiselno uporabljati za ogrevanje celotne hiše, medtem ko naložba zgolj za ogrevanje denimo sto kvadratnih metrov velike mansarde ni najbolj upravičena.

Seveda se lahko odločimo za ta korak, za omenjeno kvadraturo bi zadostovala toplot­na črpalka z močjo devet kilovatov. Potrebovali bi še notranjo enoto, ki so na voljo v manjših dimenzijah, na primer 60 x 70 x 190 centimetrov, in jo lahko postavimo tudi na hodnik ali v kuhinjo, medtem ko je treba prostor za zunanjo enoto poiskati zunaj, čim bliže hiši. Vendar so z vgradnjo toplotne črpalke zgolj za ogrevanje mansarde povezani še drugi posegi in zato ne ravno majhni stroški.

Med drugim bo treba posodobiti napeljave centralnega ogrevanja. Radiatorji v posamez­nih nadstropjih družinskih hiš so med seboj povezani vertikalno. In vse te vertikalne cevne povezave je treba v tem primeru prekiniti in jih na novo povezati po horizontali, opozarja Jodeh. Vsem, ki razmišljajo o ogrevanju s toplotno črpalko, zato svetuje, da se poskušajo s preostalimi stanovalci v hiši dogovoriti za skupen poseg. Veliko bolj smiselna je namreč vgradnja močnejše toplotne črpalke, ki bo zmogla ogrevati radiatorje v vseh prostorih hiše in seveda sanitarno vodo. Naložba v toplotno črpalko za ogrevanje dvesto kvadratnih metrov v primerjavi s šibkejšo za sto kvadratnih metrov bo dražja le za približno 20 odstotkov, pravi sogovornik in še z obstoječimi napeljavami centralnega radia­torskega ogrevanja ne bomo imeli nobenega dela, saj jih lahko pustimo takšne, kot so. Morda bo treba zamenjati le kakšen radiator, ki je bodisi predimenzioniran bodisi dotrajan, pravi Jodeh. Vgradnja toplotne črpalke je torej upravičena naložba za ogrevanje cele hiše, nekoliko manj za ogrevanje same mansarde, v obeh primerih pa je pred tem dobro poskrbeti še za druge ukrepe, s katerimi lahko pomembno zmanjšamo toplotne izgube, kot sta zamenjava oken in vgradnja toplotne izolacije tako na zunanjih stenah kot v strehi.