Po kurilni sezoni: Čas je za dimnikarja in serviserja

»Na leto se v Sloveniji zaradi obratovanja kurilnih naprav v povprečju zgodi 450 dimniških požarov, devet zastrupitev z ogljikovim monoksidom in trije smrtni primeri zaradi ogljikovega monoksida,« opozarja Simon Dovrtel iz podjetja Dimnikarstvo Dovrtel. Prav zato je treba po koncu kurilne sezone opraviti vsa potrebna dela na dimnikih in kurilnih napravah, sanirati morebitne nepravilnosti in peči pripraviti na naslednjo sezono, da bomo imeli čim bolj miren spanec. Pri uporabi kotlov na kurilno olje je nekaj manj težav, bolj pa se moramo posvetiti dimnikom in kotlom, v katerih smo kurili trdno gorivo. »Kurilne naprave je treba ustrezno pripraviti na čas mirovanja, tako jim tudi podaljšamo življenjsko dobo,« pravi Simon Dovrtel.

Delo na dimnikih in pri pečeh na trdno gorivo

V kotlih na drva ne smemo kuriti vlažnih drv, plastike, lakiranega lesa ali celo gospodinjskih odpadkov, saj se pri tem na stenah dimnika zaradi nepopolnega zgorevanja hitreje nabirajo katranske obloge. Prav tako se katranske obloge hitreje nabirajo, če dovajamo v kurišče premalo zraka. Saje v dimniku so nevarne, saj se lahko vžgejo. Debelejša ko je katranska obloga na stenah, višja je lahko temperatura, tudi čez 1000 stopinj Celzija, zato je večja nevarnost požara. Hkrati pa saje, če se nabirajo na stenah kotla, pomenijo toplotno izgubo. Pri pečeh na drva, sekance ali pelete mora zato dimnikar po končani kurilni sezoni odstraniti katranske obloge iz dimnika. »Storitve dimnikarske službe so preventivne in prebivalce varujejo pred dimniškimi požari, pred uhajanjem dimnih plinov, pripomorejo k učinkovitejši rabi energije in manjšemu onesnaževanju okolja s škodljivimi plini in prašnimi delci,« poudari Dovrtel.

Pri starih, klasičnih pečeh oziroma kotlih na drva brez nadzorovanega zgorevanja in pregrajenega hranilnika za toplo vodo, ki omogoča enakomerno gorenje goriva, je zgorevanje večinoma nepopolno, zato imamo več dela kot pri sodobnem kotlu z nadzorovanim zgorevanjem. »Stranski produkti, ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju, se kot katranske obloge in saje nalagajo na stene kurišča ter tako zmanjšujejo prenos toplote na ogrevalni medij – vodo. Vsak milimeter oblog pomeni šest odstotkov izgub, če so obloge debele dva do tri milimetre, to pomeni že več kot 15 odstotkov izgub in jih je nujno očistiti. Najbolj trdovratne obloge odstranimo mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj umazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi,« pojasni Vanja Šolar iz podjet­ja STO-servis in doda, da katran iz dimnika odstrani dimnikar z žičnim omelom, frezanjem ali izžiganjem. Serviser pa, odvisno od vrste peči, ki jo uporabljamo, običajno pregleda tudi regulatorje vleka in kot pri drugih pečeh nastavi gorilnik. Prav tako je pomembno, da preveri, kakšno je začetno zgorevanje drv v peči in kako hitro gre dim v dimnik.

Novejši kotli z nadzorovanim zgorevanjem, v katerih navadno kurimo pelete ali sekance, imajo boljši izkoristek goriva kot klasični in zato ustvarjajo manj katranskih oblog, kljub temu pa jih moramo po koncu sezone temeljito očistiti. »Res je, da je pri teh kotlih zelo malo ostankov gorenja, vendar je zanje značilno, da so zelo higroskopični. Dokler je toplo, so prašni delci, ko pa v stiku z vlago to vežejo nase, se strdijo v zelo trdo maso,« raz­loži Vanja Šolar. Enako velja za dimovode in dimnike, saj se sčasoma tudi na njih nabere obloga, ki jo moramo odstraniti na grob mehanski način. Dimnikar bo poleg dela na dim­niku očistil tudi kotel in izmeril količino plinov.

Servis kotlov na lesno biomaso in kurilno olje

Pri ogrevanju na lesno biomaso, ki je resda obnovljiv energent, se lahko zrak močno onesnažuje s trdnimi delci, predvsem če poteka gorenje pri nizki temperaturi, če se dovaja v kurišče premalo kisika in če uporabljamo stare peči. »Na kurilni napravi z močjo nad 50 kW je v poletnem času treba opraviti generalno čiščenje in tako poskrbeti za kakovost zgorevanja v prihodnji kurilni sezoni, ustrezne nastavitve zgorevanja, pregled površine kurišča in daljšo življenjsko dobo kurilne naprave,« opozori Simon Dovrtel.

Kotli na biomaso so zahtevnejši za vzdrževanje, saj imajo kar nekaj gibljivih delov, ki zagotavljajo transport goriva do gorilnika oziroma kurišča. Še posebno kotli s samodejnim dodajanjem goriva oziroma regulacijo gorenja in moči. Nekatera dela, kot je redno odstranjevanje ostankov gorenja, opravimo sami. »Posebno peleti se v določenem deležu spremenijo v prah, ki se nalepi po stenah in ga moramo odstraniti, saj lahko začne ovirati delovanje transporta goriva, kot so sesalne cevi in transportni polži,« pojasni Vanja Šolar. Manjše kotle do 50 kW mora dimnikar očistiti vsaj enkrat na leto, večje pa tudi do štirikrat. »Onesnaženost kotla in dimnika je odvisna tudi od kakovosti uporabljenega goriva, ki je lahko zelo različna, zlasti če varčujemo pri nakupu,« še doda Šolar. Tudi pri kotlih na biomaso mora dimnikar obloge mehansko očistiti s strgali ali krtačami, lahko pa tudi s kemičnimi sredstvi, za katera pa je treba vedeti, da obremenjujejo okolje. Nato preveri tesnost vrat, nastavi regulator vleka, dimno loputo in pregleda varnostne naprave.

Pri pečeh na tekoča goriva, kot je kurilno olje, je vzdrževanje lažje, saj je zgorevanje tekočin popolnejše. Kljub temu se na stene kotla in dimnika nalagajo ostanki gorenja, saj tudi dobro nastavljen in vzdrževan kotel v enem letu ustvari do dva milimetra oblog. Zato ga moramo očistiti vsaj dvakrat na sezono, saje iz dimnika pa se očistijo enako kot pri kotlih na trdno gorivo. Pri oljnih kotlih je pomembna nastavitev gorilnika. »Za pravilne nastavitve poskrbi serviser, ki opravi kontrolo tlakov oljne črpalke, stanje razprševalnih šob in jih po potrebi zamenja, preveri tudi cevi gorilnika, zastojne plošče, ventilatorja, nastavitve dovoda zraka, fotocelice ... Prav tako pregleda filtre goriva in jih zamenja ter stanje tesnil na vratih. Preveri delovanje temperaturnih tipal in delovanje regulacije,« opiše delo serviserja Vanja Šolar.

Posebno skrbno je treba opraviti čiščenje kondenzacijskih oljnih kotlov oziroma sekundarnega izmenjevalnika, kjer se izkorišča kondenzacijska energija zgorevanja. Dimnikar opravi tudi potrebne meritve, kot so meritve sajavosti, vsebnosti ogljikovega monoksida, temperature dimnih plinov, in preveri izkoristek peči. Če meritve niso v mejah dovoljenega, moramo poklicati serviserja. »Po servisnem posegu se izvedejo ponovne meritve in se tako neodvisno preveri kakovost izvedene storitve serviserja,« opiše dimnikarsko vlogo pri meritvah Šolar in doda: »Pri tem mora preveriti tudi prostor, v katerem je kotel, način zagotavljanja zraka za gorenje in ali je zagotavljanje zraka morda moteno ali celo preprečeno (ventilatorji, nova okna, ki bolje tesnijo, vrata, zračniki, založenost prostora ...).« Serviser očisti in nastavi gorilnik, izmeri vsebnost posameznih dimnih plinov, preveri regulacijo, pregleda vžigalne elektrode, pregibne cevi dovoda goriva, po potrebi zamenja tudi razpršilno šobo na vsakih 4000 litrov porabljenega kurilnega olja, pregleda vžigalne elektrode, očisti filter v oljni črpalki in zamenja filter v glavnem oljnem lončku. Na koncu opravi tudi funkcijski test, pri katerem preveri tlak oljne črpalke, preizkusi tipalo plamena in izvede nastavitve oljnega gorilnika.

Čiščenje rezervoarja za kurilno olje

Na približno vsakih pet let moramo očistiti rezervoar za kurilno olje, saj se na dnu nabirajo usedline in voda, ki povzročijo težave pri delovanju ogrevalne naprave. Sesalne cevi namreč lahko povlečejo nečistoče z dna. Najbolje je rezervoar očistiti, ko je čim bolj prazen oziroma pred ponovnim polnjenjem. Dela ne smemo opraviti sami, ampak pokličemo za to usposobljeno podjetje. »Usedline nastanejo zaradi sestave kurilnega olja in primesi, ki so v njem. Če pustimo, da se preveč naberejo, se lahko zgodi, da se zamašijo dovodne cevi za gorivo in filter, poškoduje se šoba ali celo oljna črpalka,« pojasni Vanja Šolar.

Rezervoar očistijo tako, da ga najprej popolnoma izpraznijo in nato operejo. Lahko se opravi tudi notranja antikorozivna zaščita. To storijo serviserji, ki lahko tudi fizično vstopijo v rezervoar skozi odprtino. Plastične rezervoarje in rezervoarje brez odprtine pa očistijo s prečrpavanjem. Če je kurilno olje še v njem, ga prečrpajo, prefiltrirajo in po končanem čiščenju pretočijo nazaj. To opravijo skozi dva priključka. Skozi prvega izsesajo ostanke kurilnega olja in usedlin, skozi drugega pa operejo notranjost rezervoarja z vodo z visokotlačno čistilno napravo. Če usposobljeni serviser ugotovi poškodbe na stenah rezervoarja, svetuje nakup novega. »Ostankov, ki nastanejo pri čiščenju, ne smemo kar tako odvreči, saj spadajo med nevarne odpadke in bi povzročili veliko škodo okolju in vodnim virom. Ta dela zaupajmo usposobljenim in za to registriranim pooblaščenim strokovnjakom, ki so primerno opremljeni, da izvedejo kakovostno čiščenje rezervoarja, in imajo zagotovljeno odstranjevanje nevarnih odpadkov. Običajno ta dela izvajajo tudi dobavitelji goriva ali za to posebej usposobljeni in registrirani izvajalci,« svetuje Šolar, da moramo upoštevati uredbo o odpadkih. Le dobro očiščeni dimniki in kotli so zagotovilo, da bo tudi prihodnja kurilna sezona minila mirno.