Zidana hiša bolje akumulira toploto

Frenk Kepec je lastnik zidane pasivne hiše, v kateri živi z družino že dobri dve leti in pol. Hiša se ogreva, hladi in prezračuje s kompaktno prezračevalno napravo z vgrajeno toplotno črpalko zrak/voda, ki jo uporabljajo tudi za ogrevanje sanitarne vode. Mesečni stroški za ogrevanje 180 kvadratnih metrov bivalne površine in sanitarne vode ne presegajo 30 evrov.

Kdaj ste bili najbliže temu, da bi nad gradnjo pasivne hiše ali bivalnimi razmerami v njej obupali? Zakaj?

Nikoli.

Kaj šele zdaj veste o ogrevanju v vaši hiši?

Hiša je delno vkopana v zemljo, pri čemer sta ostali odprti južna in severovzhodna stran. V tem delu smo uredili tudi talno ogrevanje, za katero pa se je izkazalo, da je popolnoma odveč. Doslej ga še nismo vključili, ker je preprosto prevroče. Celotna klet je namreč narejena tako kot drugi bivalni prostori in izolirana z vseh strani, v njej ni nobenih mrzlih predelov, izolirana je tudi kotlovnica.

Kaj bi vsi morali vedeti o oknih in prezračevanju v energijsko varčnih hišah, pa najbrž ne vedo?

Kakovostna okna s trislojno zasteklitvijo in kakovostno prisilno prezračevanje so ključ do pravih energijsko varčnih hiš.

Kaj bi spremenili oziroma naredili drugače, če bi gradili še enkrat?

Če bi gradil še enkrat, v podkletenem delu ne bi bilo talnega ogrevanja, drugače pa ne bi ničesar spreminjal. Vse, kar smo naredili, je dobro premišljeno, poskrbeli smo za tudi kakovostno izvedbo del.

Katera odločitev, ki ste jo med načrtovanjem ali gradnjo težko sprejeli, zdaj dobro vpliva na bivanje v hiši?

Nakup kombinirane prezračevalne naprave Paul Combo 360 DC z vgrajeno toplotno črpalko porabe 1,1 kW in vgradnja sončnih sprejemnikov (16 kvadratnih metrov) za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Naložba je bila velika, a se je izkazala za upravičeno.

Kateri je največji plus in kateri največji minus življenja v energijsko varčni hiši?

Največji plus so vsekakor minimalni stroški ogrevanja pozimi, hlajenja poleti in prezračevanja ob največjem udobju bivanja. Minusov doslej (v hiši živimo že dobri dve leti in pol) še nisem opazil.

Za bivanje v energijsko varčnih hišah naj bi veljala nekatera pravila. Na katero od njih se je bilo najteže navaditi?

Z ženo se nama na življenje v pasivni hiši ni bilo treba prav nič privajati, preprosto udobno je postalo vse skupaj. Le otroke sva morala prepričati, da je treba zlasti pozimi zapirati po nepotrebnem odprta okna in vrata. Poleti je sicer teže obdržati zaprt izhod na teraso, ker otroci kar naprej tekajo ven in noter, ampak zaradi tega ne komplicirava.

Koliko nizkoenergijskih in pasivnih hiš ste si ogledali, preden ste se odločili za gradnjo?

V živo si nisva ogledala nobene, ker takrat pri nas ni bilo še nobene iz zidakov iz pen­jenega betona. Vse potrebne podatke sva našla na spletu.

Kaj je prevesilo tehtnico, da ste se odločili za zidano hišo?

O montažnih sploh nisva razmišljala, saj te slabše akumulirajo toploto kot masivne. Prednost zidane hiše je tudi, da lahko večino dela opraviš v lastni režiji.

Ali nameravate energijsko bilanco hiše v prihodnje še izboljšati? Kako?

Na preostali del strehe nameravamo vgraditi sončne celice, tako da bo hiša postala plusenergijska.