Življenje v pasivni hiši je običajno, a boljše

Kdaj ste bili najbliže temu, da bi nad gradnjo pasivne hiše ali bivalnimi razmerami v njej obupali? Zakaj?

Nikoli. Dela so potekala tako hitro, da ni bilo časa za obup.

Kaj šele zdaj veste o ogrevanju v hiši?

Da je dejanska raba energije za ogrevanje hiše manjša kot za ogrevanje sanitarne vode. Vedno bolj se zavedamo, da je naša vsakodnevna higiena – osebna in gospodinjska – zelo potraten in ekološko obremenjujoč proces.

Kaj bi vsi morali vedeti o oknih in prezračevanju v energijsko varčnih hišah, pa najbrž ne vedo?

Položaj okenskih površin v hiši je treba dobro in premišljeno načrtovati, pri čemer je treba izkoristiti predvsem lego objekta. V pasivni hiši so izgube in dobitki ogrevalne toplote skozi trislojno zasteklitev še vedno sedemkrat večji od izgub in dobitkov energije skozi stene s kar najbolj optimalno izolativnostjo. Prezračevanje se zelo dobro obnese in je predvsem pozimi najugodnejša rešitev za ohranjanje svežega in toplega zraka.

Kaj bi spremenili oziroma naredili drugače, če bi gradili še enkrat?

Načeloma smo z rezultatom gradnje naše pasivne hiše več kot zadovoljni, bivanje v njej je res prijetno. Če bi imeli še eno priložnost za gradnjo, bi morda izboljšali nekaj tehničnih detajlov; nekaj bi še lahko spremenili pri razsvetljavi, čeprav je ta že zdaj precej minimalistična, izboljšali bi zvočno izolacijo kurilnice, ker hiša ni podkletena, je ta v istem nivoju kot bivalni prostori.

Katera odločitev, ki ste jo med načrtovanjem ali gradnjo težko sprejeli, zdaj dobro vpliva na bivanje v hiši?

Najtežja je bila odločitev o prezračevalnem sistemu, saj je bilo med gradnjo pri nas težko dobiti realne odzive uporabnikov, ki bi ga že dlje uporabljali v individualni hiši. Odločitev zanj se je izkazala za zelo dobro in vsekakor lahko rečem, da je kakovost bivanja odlična. Zrak je vedno svež, kar dobro vpliva na spanje, neprijetne vonjave se hitro odstranijo iz vseh prostorov, na steklenih površinah se pozimi ne nabira kondenzat. Že v izhodišču smo se odločili, da prezračevalni sistem ne bo deloval vse leto, ampak le v hladnejšem obdobju, ko so lahko izgube toplote zaradi klasičnega prezračevanja z odpiranjem oken zelo velike. V toplem delu leta je življenje v pasivni hiši povsem običajno.

Kateri je največji plus in kateri največji minus življenja v pasivni hiši?

Veliko plusov sem že omenila, menim, da minusov ni.

Za bivanje v energijsko varčnih hišah naj bi veljala nekatera pravila. Na katero od njih se je bilo najteže navaditi?

Na življenje v pasivni hiši ne gledamo skozi pravila in vsekakor živimo tako, kot bi v vsaki drugi hiši. Naše vodilo je, da ravnamo kar se da prijazno do okolja in si prizadevamo za kar najmanjšo porabo energije za bivanje; če to med drugim pomeni življenje v pasivni hiši, smo dosegli svoj namen.

Koliko nizkoenergijskih in pasivnih hiš ste si ogledali, preden ste se odločili za gradnjo?

Gradnje smo se lotili precej premišljeno in si ogledali skoraj vse obstoječe sisteme lesene, skeletne gradnje, klasične in druge nizkoenergijske gradnje v Avstriji in pri nas ter prebrali goro literature in tehničnih specifikacij.

Kaj je prevesilo tehtnico, da ste se odločili za montažno gradnjo?

Poudariti je treba, da je naša hiša skeletna, in ne montažna. Skeletna gradnja je ročni mojstrski izdelek, pri katerem je vsak detajl natančno premišljen in optimalno izveden, kar zadeva trdnost, izolativnost, nosilnost, ognjevarnost, ekologijo, individualnost, preglednost gradnje, neomejenost pri arhitekturi in ne nazadnje hitrost gradnje in nizke stroške bivanja. Morebitna odstranitev objekta pa v primerjavi s klasično ali betonsko gradnjo predstavlja najmanjšo obremenitev za okolje, ker je večina materialov naravnih in biorazgradljivih.

Ali nameravate energijsko bilanco hiše v prihodnje še izboljšati, kako?

Težimo k temu, da bi bil naš vpliv na okolje čim manjši in s tem raba energije optimalna, s finančnega in ekološkega vidika. Gradnjo smo načrtovali tako, da so izboljšave oziroma predelave ključnih sistemov vedno mogoče. Prav tako načrtujemo izboljšave razsvetljave z uporabo svetečih diod. Pred poletnimi dobitki toplote skozi velike steklene površine, obrnjene proti jugu in zahodu, se zdaj branimo s senčenjem s krpankami, v prihodnje pa nameravamo to izboljšati še z zasaditvijo listopadnega drevja in s senčili, ki jih bomo v zimskih mesecih odstranili.