Južnoafriško podjetje težave s slabimi cestami poskuša rešiti s plastenkami za mleko

V Južnoafriški republiki so se težav z vse večjimi količinami odpadkov in slabih cest lotili na inovativen način. Določene dele cest bodo namreč naredili ali popravili s pomočjo plastenk za mleko, poroča CNN. Način polaganja cest s pomočjo reciklirane plastike sicer ni nov in prav tako ne razširjen po celem svetu, saj še vedno ni jasno, kakšne posledice na zdravje ljudi lahko pušča segrevanje plastike in mikroplastika, ki v okolje zaide zaradi propadanja cest.

Dotrajane ceste prebivalce Južnoafriške republike letno stanejo okoli tri milijarde evrov, ki jih odštejejo za popravila avtomobilov in račune za zdravljenje zaradi poškodb, ki jih utrpijo v prometnih nesrečah. Podjetje Shisalanga Construction je kot prvo del ceste v provinci KwaZulu-Natal asfaltiralo s pomočjo plastenk za mleko.

Zdaj so v predmestju Drubana asfaltirali že 400 metrov cest in porabili okoli 40 tisoč dvolitrskih plastenk za mleko. Slednje so uporabne predvsem zaradi bolj trde plastike. Lokalna tovarna za recikliranje plastenke zmelje v pelete. Pri asfaltiranju jih segrejejo na 190 stopinj Celzija in stopljenim primešajo določene dodatke. Z njimi nadomestijo okoli 6 odstotkov bitumenskih proizvodov v asfaltu. Ena tona asfalta vsebuje od 118 do 128 plastenk.

PREBERITE ŠE: Francija s prvo solarno avtocesto na svetu

Podjetje Shisalanga je za CNN dejalo, da se med mešanjem asfalta, ki vsebuje plastiko, sprosti manj strupenih plinov, ceste pa naj bi bile bolj obstojne. Material je odporen tudi na ekstremnejše temperature – vse od 70 stopinj do -22 stopinj Celzija. Cena asfalta, mešanega s plastiko, je enaka klasičnemu, a v Shisalangi so prepričani, da bo kmalu začela padati, saj bo življenjska doba novih cest več kot 20 let.

Za razliko od Evrope, kjer odpadno plastično embalažo pobirajo pri gospodinjstvih, v Južnoafriški republiki roma na smetišča. Od tam pa samo, če jo uporabijo v druge namene.

V Indiji so plastične ceste začeli polagati že pred 17 let, enak koncept pa so uporabili tudi v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Kljub prednostim pa se porajajo številna vprašanja glede možnih kancerogenih plinov, ki nastajajo med topljenjem plastike, in delcev mikroplastike, ki bi se v okolje izpirali zaradi počasnega propadanja cest.

PREBERITE ŠE: Namesto asfalta na cestah reciklirana plastika?


Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE