Kompostiranje: 10 pravil, ki bi jih morali upoštevati

Za uspešno kompostiranje ostankov rastlin z vrta in kuhinjskih organskih odpadkov je treba upoštevati primerno vlažnost in dobro prezračenost kompostnega materiala ter izmenjevati plasti različnega materiala, da bo proces potekal pravilno. V nadaljevanju je 10 najpomembnejših privil.

1. Postavitev kompostnika

Kompostnik ali kompostni kup postavimo v polsenco drevesa. Po eno strani bo toplota sonca razgradnjo materiala pospešila, senca pa bo preprečila, da bi se preveč izsušil.

2. Kompostnik ali kompostni kup

Za pravilno kompostiranje nista potrebna kompostnik ali ograja za kompostni kup, zagotavljata pa bolj urejen pogled. V kupljenih kompostnikih poteka proces razgradnje materiala hitreje, saj ohišje služi kot toplotni izolator. Kompostniki morajo imeti dno odprto (stik z zemljo), kar je pomembno za prehod talnih mikroorganizmov v material. Če nas obiskuje voluhar, na tla položimo kovinsko mrežo. Čeprav so videti zaprti, so tudi kupljeni kompostniki skonstruirani tako (razporeditev odprtin), da skozi vsebino kroži zrak.

PREBERITE ŠE: KOMPOSTIRANJE Z DEŽEVNIKI: HITRA PREDELAVA ORGANSKE SNOVI

3. Zbiranje in zlaganje materiala

Večinoma, razen v kupljenih kompostnikih, sta zbiranje in zlaganje materiala ločena, zato pogosto videvamo dva lesena kompostnika drugega poleg drugega. V prvem material zbiramo, v drugega ga zgodaj jeseni pravilno razporejenega naložimo vsega naenkrat. Razlog: na vrtu nastajajo v sezoni istovrstni ostanki v velikih količinah, medtem ko je zaželeno, da je na kompostnem kupu v tanjše plasti (do 20 cm) naložen material z različnimi lastnostmi ali pa da je čim bolj mešan. Na dno najprej naložimo debelo drenažno plast, ki bo zračila kup: večje in debelejše veje, stebla sončnic ipd. Zatem se izmenjujeta suh material (seno, suho listje in iglice, drobnejši obrez grmovnic, zmleti ostanki vej, koruzni storži) s težjim in bolj mokrim (sveži zeleni odpadki z vrta ali kuhinje, pa tudi sveža pokošena trava). Težji in mokrejši material je tudi hlevski gnoj. 

4. Dodajanje hlevskega gnoja in pepela 

Kompost bo zagotavljal vse rastlinam potrebne snovi, če vsaki plasti dodamo tanko plast ekološkega hlevskega gnoja. Dodamo lahko tudi malo že starejšega komposta. V obeh primerih bo kompostiranje potekalo hitreje. Če imamo lesni pepel, med plasti dodajamo tudi tega.

FOTO: Kaca Skokanova/Shutterstock Foto:

5. Vlaga 

Iz kompostnega kupa se ne sme cediti, biti mora enakomerno vlažen, da se material sprijema, če ga stisnemo v pest, pa iz njega ne teče. Če je presuh, zalijemo s prevrelko iz gabeza, kopriv ali z mlačno vodo. Proces kompostiranja pospeši sladkorna raztopina (5 dkg sladkorja na 10 l vode). Ko je kompostni kup naložen, ga prekrijemo s slamo, senom, v zelo deževnih krajih z napol prepustno folijo.

6. Velikost kompostnega kupa

Zaradi teže materiala je pomembna predvsem višina kompostnega kupa. Da se material ne bi preveč stisnil, naj bo kup visok do enega metra, če je v njem več živalskih ostankov, je lahko visok do metra in pol.

7. Čas zlaganja kompostnega kupa

Kompostni kup naložimo najpozneje oktobra, ko so temperature nad 15 °C.

8. Čas kompostiranja

Zrel kompost je sipek in ima vonj po zemlji, običajno je za to potrebno leto dni, podobno velja tudi za kompost iz kupljenih kompostnikov, ki ga vedno jemljemo z dna posode.

9. Kaj kompostiramo

Kompostiramo odpadke od sadja in zelenjave, kavno in čajno usedlino, zdrobljene jajčne lupine, zemljo in ostanke lončnic, rezano cvetje, pokošeno travo, listje in obrez drobnega vejevja.

10. Kaj ne spada na kompost

Na kompost ne odlagamo ostankov kuhane hrane, mesa, kosti, rib, sirove skorje, semen vrtnega plevela in delov obolelih rastlin, pepela premoga in z žara, cigaret, smeti iz sesalnika, zdravil in orehovih lupin. Ostanki kuhane hrane privabljajo glodavce in mrčes, medtem ko semena plevelov morda ne bi izgubila kaljivosti, če temperatura, pri kateri poteka proces razgradnje organske mase, ni dovolj visoka.