Komunalna podjetja ob koncu leta znova s kupi odpadkov

Izvajalci javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov se že četrto leto zapored ob koncu leta srečujejo s problemom neprevzemanja oziroma oddaje ločeno zbrane embalaže. Letos se je le ena družba, Interseroh, odločila, da decembra ne bo več pobirala ločeno zbrane embalaže pri komunalnih podjetjih. Po besedah predsednika ZKG Janka Kramžarja, ki je hkrati tudi direktor ljubljanske Snage, bo zaradi tega na začasnih skladiščih ostalo približno 5000 ton ločeno zbrane embalaže. Komunalna podjetja imajo zaradi samovoljnega ravnanja družbe Interseroh veliko težav, predvsem zato, ker nimajo dovolj skladiščnih zmogljivosti.

»Menimo, da se takšne situacije ne smejo več ponavljati. Nedopustno je, da si ena družba zmanjšuje stroške in izboljšuje svoje poslovanje na račun drugih družb, ki svoje dolžnosti izpolnjujejo, na račun komunalnih podjetij, ki porabljajo dodatna sredstva za skladiščenje in nadaljnjo predelavo embalaže, ter na račun državljanov in državljank, ki zaradi tega plačujejo višje položnice,« je poudaril Kramžar na tiskovni konferenci.

Zbornica je zato pozvala vsa komunalna podjetja, da takšno početje prijavijo inšpekciji. »Razmisliti je treba, ali ta družba sploh še zasluži dovoljenje za delo,« je poudaril predsednik zbornice. Njegovemu mnenju se pridružuje direktorica Unireca Katja Slokan: »Nedopustno je, da si Interseroh dovoli vzeti celoten sistem za talca in s tem meče slabo luč na vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Upam, da se zakonodaja v tem delu še zaostri in da tiste, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kaznuje ter na koncu odvzame tudi okoljevarstveno dovoljenje.«

Po besedah direktorja družbe Recikel Marsela Zadravca zakonodaja ne pušča dvomov: »Zakonodaja je napisana jasno in embalažo je mogoče pobrati brez večjih težav. A ker Interseroh ni pobral svojega deleža, komunalna podjetja pritiskajo na preostale družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Tudi mi smo zato pobrali večji delež, kot nam je bil predpisan. Zdaj se sprašujemo, kaj storiti s preveč prevzetimi količinami v decembru.« Zadravec problem vidi v inšpekcijskih službah, ki ne nadzorujejo družbe, ki ne pobira embalaže na dvorišču komunal.

Težave se pojavljajo od leta 2006, ko se je takratni pravilnik spremenil v uredbo o ravnanju z embalažo. »Čeprav se tržni deleži izračunavajo od leta 2009 (Interseroh načinu in metodologiji nasprotuje tudi s sodnimi postopki), pa se je v Sloveniji vzpostavil standard izpolnjevanja obveznosti. Nesprejemljivo je, da Interseroh ne izpolnjuje obveznosti, zaradi česar so pod pritiskom tudi vse druge družbe, ki prevzemajo embalažo,« je dejal direktor Slopaka Srečko Bukovec.

Predstavniki komunalnih podjetij so na tiskovni konferenci poudarili, da imajo premalo skladiščnih prostorov. Še posebej pereče je v Slovenski Bistrici, kjer kup odpadkov presega streho osnovnega skladišča. Po besedah direktorja tamkajšnje komunale Blaža Gregoriča problematika »zahteva, da se nekdo na ministrstvu za okolje in prostor zadeve loti pošteno in naredi takšen sistem, ki tega ne bo dopuščal in bo pil vodo«. Tudi direktor mariborske Snage Aleš Vajngerl je poudaril, da je stanje nedopustno in nevzdržno: »Uredba je jasna: izvajalci javne službe smo dolžni embalažo prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa so jo dolžne od nas prevzeti.«

Načelo oddaje odpadne embalaže je jasno določeno v 18. in 19. členu uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki določa, da mora izvajalec javne službe embalažo oddati brezplačno in pri tem ne sme imeti dodatnega stroška. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so sicer dolžne pobrati toliko odpadne embalaže na trgu (ne le embalaže, za katero je plačana embalažnina), kolikor znaša njihov tržni delež. Tega vsako leto določi okoljsko ministrstvo. Največji delež ima Interseroh (32,25 odstotka), ki je za vsak kilogram odpadne embalaže že prejel plačano embalažnino, odpadno embalažo pa mora prevzeti skladno s svojim tržnim deležem. Sledijo Slopak (22,11-odstotni tržni delež), Unirec (20,06 odstotka), Recikel (13,44 odstotka), Gorenje Surovina (11,02 odstotka) in Embakom (1,12 odstotka).