Na ekoloških otokih še prepogosto odpadki, ki ne sodijo tja

V Mestni občini Maribor zaznavajo povečano število kršitev na področju ravnanja s komunalnimi odpadki predvsem v spomladanskem in poletnem času. Na ekoloških otokih, ki so namenjeni ločenemu zbiranju odpadne embalaže, papirja in stekla, se pojavljajo pogosto tudi kosovni in gradbeni odpadki, ki jih ljudje odvržejo kar ob posode.

Ena bolj obremenjenih lokacij v Mariboru je ekološki otok na Ulici kragujevških žrtev na Teznu, kjer se kljub praznjenju posod dvakrat tedensko nenehno kopičijo odpadki. Tamkajšnji prebivalci opažajo, da dostavljajo odpadke na to mesto ljudje iz drugih delov mesta ali celo okoliških občin, kar se je potrdilo tudi med današnjim javnim pregledom nakopičenih smeti, ki sta ga izvedla komunalno podjetje Snaga in Medobčinski inšpektorat Maribor.

PREBERITE ŠE: Pri ločevanju odpadkov še vedno napake

Našli so namreč vrsto dokumentov, predvsem pa pisemskih kuvert s konkretnimi imeni in naslovi oseb, za katere sklepajo, da so kršitelji. Zoper njih bodo v nadaljevanju izvedli prekrškovni postopek. Za takšne prekrške so predpisane globe v višini tisoč evrov za pravno osebo, 800 evrov za samostojnega podjetnika posameznika, 500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ter sto evrov za posameznika.

Lani so v podobni akciji sprožili deset prekrškovnih postopkov, od tega so osem oseb kaznovali z globo. Dva postopka so opustili, saj se je izkazalo, da sta domnevna kršitelja mrtva, je pojasnil inšpektor Franjo Švajger.

Dokazovanje odgovornosti je sicer težavno, saj imajo domnevni kršitelji številne izgovore, od tega da so odpadke odložili otroci, do tega da so bile posode polne in zato niso mogli pravilno odložiti smeti. Najpogosteje pravijo, da so sami odpadke odložili pravilno, a jih je kasneje nekdo, ki je brskal po posodi, vrgel ven. V javnosti so pogosti tudi očitki, da Snaga neredno prazni posode na ekoloških otokih in da je takšnih lokacij premalo, kar pa v tem podjetju odločno zanikajo.

PREBERITE ŠE: Biološki odpadki so uporabni še za kaj drugega

Kot je novinarjem povedal začasni direktor Alan Perc, ima Maribor nadpovprečno število ekoloških otokov. "Po pravilniku bi morali imeti enega na 500 prebivalcev, mi imamo enega na 109 prebivalcev. To pomeni štirikrat več, pa je še vedno vse polno," je povedal in občane pozval, da se lahko v vsakem primeru obrnejo tudi na oba zbirna centra, ki sta jim na voljo v mestu.

Problematika nepravilnega ločevanja ali odlaganja odpadkov v Mariboru ni novost, prav tako ni specifična za to mesto, je pa trenutno aktualna pogovorna tema, saj je občina pod vodstvom novega župana Saše Arsenoviča letos podražila odvoz odpadkov. Podražitev je bila po besedah Perca nujna, saj so bile cene nespremenjene že vrsto let in niso omogočale izvajanja niti redne službe.

Povprečno na mesec v Mariboru zberejo okoli 2000 ton mešanih komunalnih odpadkov. V vrečkah in škatlah, odloženih ob posodah za papir, embalažo in steklo, jih zberejo okoli sedem ton.

PREBERITE ŠE: Kam z odpadki po pikniku?