Trend v arhitekturi: nadgradnja stavb s konstrukcijo iz križno lepljenega lesa

Odločitev naročnika AquafilSLO, ki ga večina ljudi bolj pozna po nekdanjem imenu Julon, je povezana z njegovo okoljsko zavezanostjo. Za enega največjih izdelovalcev sintetičnih vlaken v Evropi, ki 40 odstotkov surovin za svoje proizvode pridobi z recikliranjem odpadnih izdelkov, med njimi tudi ribiških mrež, trajnost proizvodnih procesov in izdelkov že več kot desetletje predstavlja strateško usmeritev. Te vrednote so jih vodile tudi pri izbiri rešitev za nove pisarniške prostore, ki so z uporabo trajnostnih pristopov in materialov zasnovani tako, da zaposlenim omogočajo prijeten, svetel in odprt delovni prostor, je povedal direktor podjetja Denis Jahič.

Prenova je sledila najnovejšim smernicam za trajnostni razvoj urbaniziranih področij – to je strategiji zgoščevanja stavb, ki predstavlja metodo trajnostnega razvoja že razvitih in urbaniziranih področij z razumno uporabo že uporabljenih virov, s čimer preprečuje nastajanje zelo obremenjujočih gradbenih odpadkov. Pri nadgradnji daje prednost uporabi lesa, ki pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa v gradbeništvu in omogoča dobro bivalno klimo, je poudaril dr. Bruno Dujič iz podjetja CBD, specializiranega za lesene konstrukcije. Kot ključne prednosti odločitve za nadgradnjo obstoječih stavb s konstrukcijo iz križno lepljenega lesa je izpostavil majhno maso, togost in prožnost – te lastnosti so namreč odločilne pri zagotavljanju statične trdnosti in potresne varnosti nadgrajenega objekta.

Po besedah arhitekta Jerneja Hočevarja iz Tria Studia so novi poslovni prostori izvedeni s »škatlastim sistemom«, ki so ga prečno, s pomočjo jeklenih konzol, namestili na obstoječo tovarniško strešno konstrukcijo. Vse stene, strop in v križ postavljeni nosilci nove stropne plošče so iz trislojnega križno lepljenega lesa, pri čemer je les viden povsod, kjer ni inštalacijskih vodov, ti pa pa so zakriti z mavčnokartonsko oblogo. Talne obloge so izdelane iz vlaken Econyl, ki jih po inovativnem postopku v podjetju izdelujejo iz odsluženih izdelkov in industrijskih odpadkov. Fasadna obloga je iz kompaktnih plošč, stavbno pohištvo aluminijasto, ravna streha pa ima bitumensko kritino. V prvi fazi projekta so nadgradili le del obstoječe hale, sistem in tlorisna zasnova pa omogočata preprosto podaljšanje prostorov, ko se bo za to izkazala potreba.

Krožno gospodarstvo v AquafilSLO

Podjetje AquafilSLO nadaljuje dejavnost nekdanjega Julona in je lastniško povezano v italijansko podjetje Aquafil. V Sloveniji ima približno 900 zaposlenih, od tega dve tretjini v Ljubljani, njegova dejavnost je proizvodnja poliamidnih filamentov in granulatov, pri čemer je eno najbolj trajnostno naravnanih podjetij v svoji panogi. Kar 40 odstotkov surovin za tekstilna vlakna, ki jih izdeluje, namreč ne predstavljajo več polizdelki petrokemične industrije, ki temeljijo na nafti, temveč 100-odstotno čisti reciklat sintetičnih odpadkov iz najlona 6 (odslužene ribiške mreže, sintetične tekstilne obloge in ostanki iz proizvodnje).
V postopku depolimerizacije, ki najlon na molekulski ravni razbije na osnovne gradnike in omogoči, da lahko odstranijo primesi, dobijo surovino, ki je po kakovosti povsem primerljiva s klasično. Iz nje izdelujejo tekstilno vlakno Econyl (je njihova blagovna znamka) in ga dobavljajo izdelovalcem tekstilnih talnih oblog in modni industriji, ki z njim izkazujejo svojo okoljsko naravnanost. Med prvimi so tako denimo podjetja iz Skandinavije, za katera je vključenost v krožno gospodarstvo zavezujoča, med drugimi pa tudi zveneča imena iz modne industrije (npr. Prada), za katera so reciklirane surovine zgodba oz. dodana vrednost.
Postopek depolimerizacije, ki ga v AquafilSLO izvajajo v obratu ob Letališki cesti v Ljubljani, je energijsko zahteven, saj poteka v reaktorjih ob visoki temperaturi in visokem tlaku. Neizrabljeno toplotno energijo podjetje dovaja Vodnemu mestu Atlantis v BTC in tovarni Hella, z njo pa tudi ogreva in poleti ohlaja svoje poslovne prostore.