Uničevanje ambrozije

Domovina najbolj problematične pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia), ki je enoletnica, je Severna Amerika, od koder se je v 19. stoletju začela širiti po Evropi. Danes je najbolj razširjena v vzhodni, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. Na območju nekdanje Jugoslavije so jo prvič opazili med drugo svetovno vojno. Sprva so se semena širila s semeni krmnih rastlin, kasneje pa tudi z mešanicami semen za ptice. V zadnjem času se semena pogosto prenašajo z gumami avtomobilov, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in s premeščanjem zemlje, humusa ipd. V Sloveniji se je ambrozija razširila po drugi svetovni vojni in danes jo najdemo skoraj po vseh nižinskih območjih. Obstaja več kot 40 vrst ambrozije, v Evropi jih poznamo vsaj 20 vrst, najbolj razširjena pa je pelinolistna. V tujini imajo že leta z zakonom zapovedano njeno odstranjevanje in zatiranje.
 

Prepoznavanje

Ambrozija je enoletnica. Jeseni odmre in zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Glavno obdobje cvetenja je od sredine avgusta do sredine septembra, ko cvetita več kot dve tretjini rastlin. Posamezna rastlina lahko proizvede več sto milijonov pelodnih zrn, ki se z vetrovi širijo tudi sto in več (lahko celo več sto) kilometrov daleč.

V obdobju pred cvetenjem rastlino prepoznamo predvsem po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih. Struktura lista in delitev listnih krp je podobna kot pri navadnem pelinu. V času cvetenja je ambrozija prepoznavna po dolgih moških socvetjih, kjer so drobni sestavljeni koškasti cvetovi nanizani v podolgovatih vejicah. Ženski cvetovi so manj opazni in izraščajo v pazduhah listov. Slikovni material za prepoznavanje rastlin v različnih stadijih je dostopen na spletnem naslovu Fitosanitarne uprave Slovenije.

Rastlina, ki jo ljudje najpogosteje zamenjajo za ambrozijo, je pelin. Vrste rodu Artemisia (pelini) rastejo v enakem okolju kot ambrozija in so ji tudi zelo podobne. Glavna razlika med rastlinama je v obliki socvetja, ki pri pelinu vsebuje tako moške kot ženske cvetove, medtem ko ima ambrozija ločena socvetja z moškimi in ženskimi cvetovi. Pri navadnem pelinu so cvetovi ponavadi rdečkasto obarvani.
 

Odstranjevanje

Rasline je najpreprosteje odstraniti, preden zacvetijo oziroma preden na njih dozorijo plodovi. Edino z odstranjevanje pred cvetenjem lahko njihovo razširjenost. Manjše populacije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko so rastline visoke 10 do 20 cm. Takrat je mogoč dober in hiter oprijem, koreninski sistem, pa še ni tako močno razvit, da bi se rastlina odtrgala pri koreninskem vratu. S koreninami vred jih izpulimo iz zemlje. Njeno rast je mogoče obvladovati tudi z večkratno košnjo ali z mulčenjem, vendar bo lahko pokošena rastlina ponovno odgnala in zacvetela. Košnjo naj bi opravili sredi julija, ponovno v drugem tednu avgusta in zadnjič v prvem tednu septembra, s tritedenskimi presledki. Pri ročnem odstranjevanju je priporočljivo nošnje rokavic in primernih oblačil, s katerimi preprečimo stik rastline s kožo, če rastlina že cveti, pa uporabo dihalne maske in zaščitnih očal. Po opravljenem delu je treba delovno obleko obrniti naokoli in oprati, da se cvetni prah z nje ne razširja po hiši. Cvetni prah se v največjih količinah sprošča zjutraj in dopoldne, zato je odstranjevanje priporočljivo popoldne. Odstranjevanje naj opravijo izključno ljudje, ki niso alergični na njen prah ali cvetni prah pelina. Strokovnjaki zlasti odsvetujejo, da bi v akcijah odstranjevanja ambrozije, če ta že cveti, sodelovali otroci, da ne bi pri njih prišlo do senzibilizacije na cvetni prah.

Odstranjene rastline, še posebej že cvetoče, je treba spraviti v vreče in odvreči v mešane odpadke, da se prepreči širjenje cvetnega prahu in semen. Rastlin v nobenem primeru ne smemo odložiti v vrtni kompost, saj semena v njih ne izgubijo kalivosti in bi jih z raztresanjem komposta razširjali.

Za zatiranje te alergogene rastline je uporaba herbicidov je smiselna predvsem na velikih in v večji meri zapleveljenih površinah, kjer ne gre za ekološko pridelavo. Je pa zanimivo, da je rastlina razvila odpornost na nekatere vrste herbicidov.
 

Vpliv na zdravje ljudi

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih v kubičnem metru zraka. V povprečju pa se prve reakcije pojavijo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelodnih zrn ambrozije. Tako visoka obremenitev zraka se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Strokovnjaki opozarjajo tudi na pogoste navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije, bodičem (Xantium sp.) in pelinom. Osebe, ki so alergične na cvetni prah ambrozije, lahko alergeno reagirajo tudi na cvetni prah nekaterih drugih rastlin (sončnice) in občutijo pekoč občutek v ustih, ko jedo banano.
 

Za ptice ne kupujmo mešanic semen

Pri preprečitvi naselitve pelinolistne ambrozije moramo biti pozorni tudi pri hranjenju ptic in drugih živali v naravi. Raziskave so namreč pokazale, da številne mešanice semen vsebujejo tudi semena pelinolistne ambrozije.