Čeprav so mnogi mediji poročali o koncu zbiranja papirja v šolah in vrtcih, pa pri Snagi zatrjujejo, da to ne drži in dodajajo, da zbran papir šole in vrtci še naprej lahko prodajajo po tržni ceni, po novem pa ga bodo po enako dobrih pogojih kot drugi ponudniki, odkupovali tudi sami.
Javno podjetje Snaga želi sodelovanje s šolami razširili tudi na zbiranje odpadnih baterij in manjših kosov električne in elektronske opreme, baterij, oblačil in obutve, hišnega tekstila ipd. Vsako takšno zbiralno akcijo imajo namen nadgraditi s celostnim pristopom, ki odgovarja na ključna vprašanja (kaj, zakaj, kako, kaj se zgodi s tem) in učence motivira, spodbuja ter nagrajuje. Snaga meni, da je treba dati več poudarka na aktivne in angažirane mlade ljudi, ki v svojem okolju delujejo kot ambasadorji dobrih praks ter dodaja, da mora družba kot celota spremeniti miselnost in upoštevati dve zelo pomembni stvari: da je recikliranje odpadkov šele tretja najboljša izbira glede ravnanja z odpadki in da moramo nujno zmanjšati količino zavržene hrane.
Pred časom sprejeta novela zakona o varstvu okolja, ki na novo določa obveznost opravljanja gospodarskih javnih služb varstva okolja, med katere spada tudi zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, denimo odpadnih kovin in papirja, je dvignila veliko prahu tudi med poslanci. Poslanca SD Matjaž Han in Dejan Židan sta pred dnevi na ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča naslovila pobudo, da njegovo ministrstvo pripravi takšne spremembe okoljske zakonodaje, ki ne bodo prizadele humanitarnih organizacij in njihovih dobrodelnih akcij. Uredba o komunalnih odpadkih bi namreč onemogočila akcije zbiranja starega papirja. Poslanca pojasnjujeta, da predlog uredbe o komunalnih odpadkih, ki je sicer še v javni razpravi, predvideva, da gospodarska podjetja ne bi več smela odkupovati zbranih odpadnih surovin, denimo papirja in kovin, pač pa bi te morala brezplačno prevzeti javna komunalna podjetja. Dodajta, da napovedani sistem škoduje številnim nevladnim organizacijam in društvom, ki z zbiranjem in prodajo odpadnih surovin pridobivajo sredstva za humanitarne namene, še posebej pa se jima zdijo problematične šole in vrtci, ki ne bi mogle več plačati končnih izletov socialno ogroženim, kot so to počele do sedaj z na ta način zbranimi sredstvi.