Menjava ogrevalnega kotla: Najcenejši in najmanj učinkovit ukrep

Lastnike je najprej zanimalo, ali je obstoječi visokotemperaturni oljni kotel sploh treba zamenjati in ali je smiselno v prihodnje kot energent uporabljati zemeljski plin, dovod katerega je pripeljan do parcele. Po natančnem pregledu kotla je energetski svetovalec ugotovil, da ga je treba nujno zamenjati, uporabo zemeljskega plina pa je odsvetoval.

Moč kotla prevelika, regulacija pomanjkljiva

Obstoječi kotel je star že več kot 15 let. Njegov izkoristek je razmeroma majhen. Po številu ur njegovega delovanja na leto – ocenil je, da kotel dela 1500 ur – je izračunal, da je letni ogrevalni izkoristek le približno 66-odstoten. Poleg tega je 35 kW moči preveč za površino, ki jo ogrevajo. Pojasnil je, da so kotli prevelikih moči značilnost obdobja pred petnajstimi in več leti. Ugotovil je tudi, da je regulacija ogrevalnega sistema zastarela in pomanjkljiva. Mešalni ventil je ročni, kar pomeni, da je regulacija temperature ogrevne vode ročna in ni odvisna od zunanje oziroma temperature v prostoru, poleg tega je v hiši le en sobni termostat. Ogrevala v prostorih so rebrasti radiatorji, večina brez termostatskih ventilov. Ker so radiatorji dovolj veliki, bi zadostovali za nizkotemperaturni režim ogrevanja.

Kotel s 85-odstotnim ogrevalnim izkoristkom

Energijski svetovalec lastnikom predlaga, da izberejo nizkotemperaturni oljni kotel z močjo 25 kW. Njegov letni ogrevalni izkoristek bo približno 85 odstotkov. Tu je treba poudariti, da ne gre za nazivni izkoristek kotla, ki je naveden v tehnični dokumentaciji. Letni ogrevalni izkoristek je preračunan na število ur delovanja kotla na leto, zato je vedno nižji od nazivnega. Kondenzacijski kotel, ki bi imel višji ogrevalni izkoristek, odsvetuje, saj ni primeren za povezavo z radiatorskim ogrevanjem. Potem bi morali urediti talno ali stensko gretje, kar pa je zahteven in zelo drag poseg, zato je v konkretni hiši negospodaren.

Samodejna regulacija s temperaturnimi tipali

Za posodobitev regulacije svetuje namestitev samodejno delujočega mešalnega ventila z motornim pogonom ter namestitev notranjega in zunanjega tipala temperature. To pomeni, da bo mešalni ventil samodejno uravnaval temperaturo dovodne vode v ogrevalni sistem glede na zunanjo ali notranjo temperaturo. Poleg tega bo treba zamenjati cevi, ki povezujejo kotel z razdelilnikom in zbiralnikom. To je ukrep, ki je potreben zgolj zaradi menjave kotla, saj bodo priključki na novem kotlu drugačni od obstoječih. Nove cevi so lahko bakrene ali jeklene, predlaga svetovalec. Na vse radiatorje je treba obvezno namestiti termostatske ventile.

Približno 18 odstotkov manjša raba energije

Z omenjenimi posegi lahko na leto prihranijo približno 500 litrov kurilnega olja. Poraba se tako zmanjša z 2800 na 2300 litrov na leto, kar je nekaj manj kot 18 odstotkov. V milejših zimah, kakršna je bila zadnja, pa bi se približali 1900 litrom. Izračunali smo, da bi ob zdajšnji ceni kurilnega olja, ki smo jo zaokrožili na evro, tako prihranili približno 500 evrov na leto. Naložbo v novi nizkotemperaturni oljni kotel boljše kakovosti, regulacijo in termostatske ventile so ocenili na približno 6000 evrov. Čas, v katerem se povrne, je torej 12 let, zaradi nenehne rasti cen kurilnega olja tudi kakšno leto manj.

Lastnikom se je doba vračila zdela precej dolga, količina prihranjenega energenta na leto pa razmeroma majhna. Energetski svetovalec je pojasnil, da je to z vidika začetne naložbe najcenejši ukrep, z vidika njenega vračila in varčevanja z energijo pa morda najmanj učinkovit. Tudi če bi se odločili za vgradnjo nizkotemperaturnega kotla na zemeljski plin, ne bi bilo bistveno drugače, je poudaril. Naložba bi bila zaradi stroškov priključitve in posodobitve dimnika celo dražja. Poleg tega so cene zemeljskega plina visoke in v prihodnje napovedujejo še višje. Malo manjša poraba zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim oljem tako ne bi upravičila višje naložbe.
 

Delo in dom, 27. avgust 2008