Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ogrevanje in hlajenje

Na Primorskem najmanj sončnih elektrarn

Največ sončnih elektrarn pri nas je na mariborskem in celjskem območju, najmanj pa na Primorskem, čeprav so tam zaradi najvišje stopnje sončnega obsevanja najboljši pogoji za delovanje sončnih elektrarn, kaže geografska porazdelitev sončnih elektrarn in njihove moči v Sloveniji, ki so jo pripravili na spletnem PV-portalu laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Ba. P.
18. 9. 2017 | 13:17
21. 10. 2024 | 21:08
3:28

Na širšem koprskem in novogoriškem območju je le 11,3 odstotka sončnih elektrarn, ki predstavljajo skupaj 13,8 odstotka moči vseh fotonapetostnih sistemov v Sloveniji, kaže zemljevid, ki so ga pripravili na portalu za fotovoltaiko. Najmočneje zastopano je mariborsko in celjsko območje s 23,3 in 19,3 odstotka vseh sončnih elektrarn. Njihova moč predstavlja 22,6 oziroma 19,7 odstotka moči vseh sončnih elektrarn pri nas.

Po podatkih Agencije RS za energijo je na električno omrežje priključenih 1925 sončnih elektrarn s skupno močjo 139,57 megavata, ki lahko na leto proizvedejo več kot 146 gigavatnih ur električne energije (povprečno gospodinjstvo porabi približno 3500 kilovatnih ur elektrike na leto). Vendar po zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca še vedno precej zaostajamo za drugimi državami. Do konca lanskega leta je bilo pri nas priključenih v povprečju 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca, medtem ko je bilo povprečje v Uniji 102,2 vata.

Zmogljivosti sončnih elektrarn v Sloveniji so se lani povečale za 70 odstotkov, letos naj bi se le za 30 odstotkov. Zanimanje za male sončne elektrarne je namreč precej manjše, saj je vlada julija ponovno znižala ceno odkupa električne energije iz sončnih elektrarn, zato se naložba v sončno elektrarno z močjo pod 30 kilovati preprosto ne splača več, pravijo na združenju.

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) sistematično proučujejo razvoj in potencial domačega fotovoltaičnega trga. Tudi letos so v ta namen pripravili spletno anketo, namenjeno obstoječim in potencialnim investitorjem v sončne elektrarne. Anketa je razdeljena na splošni del, namenjen obstoječim lastnikom sončnih elektrarn in potencialnim investitorjem, ter statistični del, namenjen za lažjo obdelavo podatkov.

Primerjava anket, ki jih je združenje izvedlo v minulih obdobjih, kaže, da se v javnosti poznavanje fotovoltaike močno krepi. Prav tako ima širjenje postavitev sončnih elektrarn močno pozitivno spodbudo širše javnosti. Največji preskok stopnje zaznavanja fotovoltaike oziroma sončnih elektrarn je bil zaznan konec poletja 2010, ko je bilo na pobudo ZSFI v zakonodaji jasno navedeno, da za sončne elektrarne ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, so še sporočili z ZSFI.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine