Ogrevanje: Toplotna črpalka z geosondo se bo izplačala v šestih letih

6. 5. 2019 | Besedilo: Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec | Fotografije: Bojan Žnidaršič

vgradnja toplotne črpalke, ogrevanje, geosonda, toplotna črpalka

Gospodinjstva približno 90 odstotkov proračuna za obratovanje stanovanja namenjajo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Zato je treba pri gradnji ali obnovi stanovanjske hiše dobro premisliti, kateri ogrevalni sistem izbrati. Na voljo imamo veliko možnosti, odločitev o najustreznejši ni preprosta, je pa s pomočjo izkušenega svetovalca lažja. Kako pa je, ko želi energetski svetovalec menjati ogrevalno napravo? Kaj vse pretehta, s kom se posvetuje, kakšen je postopek odločanja, kakšno vlogo ima moški in kakšno ženski princip? Izkušnje iz prve roke je opisal neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Po 15 letih delovanja je bil nizkotemperaturni kotel na kurilno olje še vedno v dobri kondiciji, redno vzdrževan, letna poraba kurilnega olja 1200 litrov pa znosna. Sprejemniki sončne energije so poskrbeli za sanitarno vodo poleti, kurilno olje pa za ogrevanje 124 kvadratnih metrov prostorov v hiši in sanitarno vodo pozimi. Talno gretje je opravljalo svojo vlogo brez težav, v prehodnih obdobjih smo spomladi in jeseni zakurili kamin in za to porabili kubični meter polen. Ta portfelj energentov je v celoti zadovoljil potrebe tričlanske družine, a zadovoljstvo ni bilo čisto popolno. Strošek ogrevanja je bil razmeroma visok, gorilnik na kotlu se je pogosto zamastil in prenehal delovati. Regulacija je bila do­bra, ne pa idealna. Za letni servis kotla in čiščenje dimnika smo vsako leto plačali 120 evrov, tudi cisterna za kurilno olje je v vedno premajhni garaži odžirala koristno površino.

Kovačeva kobila ni vedno bosa

Kot energetski svetovalec sem spoznal veliko kurilnic, nabral tuje izkušnje, študiral primere. Med svetovanjem poskušam stranki kar najbolj razumljivo in plastično predstaviti različne možnosti za novogradnjo ali obnovo, potem pa se odloči sama. Kako je bilo to videti pri meni doma, ko sem moral sebi in ženi svetovati optimalno rešitev? Tako kot pri svetovanju drugim. Izbral sem več mogočih rešitev – v tem primeru IR-panele in toplotno črpalko (TČ). Pri slednji je bila možnost samo ena: geovrtina. Tudi v mojem primeru se je potrdilo, da ni vse v denarju, temveč je za končno odločitev treba pretehtati veliko dejstev, na katera pomembno vplivajo tudi iracionalne odločitve.

PREBERITE ŠE: Toplotne črpalke za začetnike 

Tri ravni stroškov

Pri ogrevalnih sistemih imamo vedno opraviti s tremi vrstami stroškov. Ti so: enkratna investicija v ogrevalno napravo, stroški obratovanja (drva, elektrika, kurilno olje) in stroški vzdrževanja. Seštevek teh stroškov na daljše obdobje (denimo 10, 20 let) nam šele da pravo sliko. Pogosto se investicija v kakovostno, a dražjo rešitev izplača prav zaradi manjših stroškov obratovanja, ki jih računamo vsaj na 10 let. Tipičen primer je primerjava med ceno investicije v TČ zrak/voda in TČ z geovrtino. Prva ima nižji SCOP (letno grelno število, ki pomeni razmerje med pridobljeno toplotno energijo in za delovanje TČ potrebno električno energijo) kot druga, kar pomeni za približno 20 odstotkov višjo ceno za kWh toplotne energije.

Kaj izbrati?

Med svojim delom sem spoznal različne tipe TČ. Zaradi visokih izkoristkov sta mi sedli v srce TČ z geovrtino in TČ voda/voda, ki izkorišča toploto podtalnice. Ker podtalnice pri meni ni, je bila odločitev nedvoumna. TČ zrak/voda – sicer najpogosteje uporabljena v Sloveniji – me ni pritegnila zaradi zunanje enote, nižjega grelnega števila in nižje subvencije Eko sklada. Tudi pri meni se je pokazala moč iracionalnih prepričanj pri izbiri. Tako kot ne maram gledati radiatorjev (zato imamo v hiši talno gretje), nisem ob hiši želel gledati zunanje enote TČ. Tudi optimalna namestitev te blizu kurilnice nam ni bila pogodu, saj bi bila blizu spalnice in otroške sobe. Hrup (bolje rečeno zvok med delovanjem) je v mirnem vaškem okolju lahko tudi moteč. Druga dva tipa TČ (TČ zemlja/voda z zemeljskim kolektorjem in klimatska naprava) nista bila realna. Prvi zaradi potrebnega kopanja na vrtu, drugi zato, ker ga ni mogoče uporabljati tudi za pripravo sanitarne vode.

!!galerija!!


A najpomembnejši niso bili ti iracionalni elementi, temveč racionalni, to je visoko letno grelno število in pomembno višja subvencija. Odločitev je bila torej sprejeta. TČ z geovrtino. Sledila je izbira ponudnika in izvajalca. Tu je bila odločitev lahka. Izbrali smo paket, ki ga skupaj ponujata podjetji Kronoterm in Vrtine Palir. Prednost paketa je v tem, da ponudnik prevzame celotno tveganje vrtine v težavno kamenino in zagotavlja končno ceno paketa (brez demontaže in montaže v kurilnici).

Zakaj geosonda?

Pri odločanju o tipu TČ bi izpostavil tehnični, okoljski, ekonomski in estetski vidik. Znano je, da se vsakih 10 metrov globine temperatura poveča za stopinjo Celzija. V resnici je to povišanje odvisno tudi od geološke sestave tal. To pomeni, da se melaled (tekočina proti zmrzovanju) med kroženjem v zaprti geosondi segreva in do toplotne črpalke prenaša toploto zemeljske sredice. TČ to toploto odvzame in ohlajeno tekočino vrača v ponovno segrevanje.

Danes je sistem tehnološko dovršen, znanja je v Sloveniji dovolj, izvedba je preprosta, garancija za geosondo je 48 let. Suha vrtina ne ogroža podtalnice, izkoristek je visok, toplota zemeljske sredice je večna, TČ med obratovanjem nima na okolje nikakršnega vpliva. Cena sistema je fiksna, strošek za kWh toplotne energije nizek (okrog 2,5 centa, kar je enako kot pri kotlu na polena ali sekance), vzdrževanja ni skoraj nič. Vsa zunanja instalacija je v zemlji, zato se na površju ne vidi nič.

PREBERITE ŠE: Toplotne črpalke: Različni motivi za odločite

Cena

Še konkretne cene. Celotna naložba na ključ je nanesla 14.000 evrov. Od tega je paket WPGeos 10, ki ga ponujata podjetji Kronoterm in Palir, stal 11.706 evrov, drugo je šlo na račun demontaže stare kurilnice in vgradnje nove. Svetovali so mi tudi monterja kurilnice in delo je opravil vrhunsko. Končna cena bo manjša za dve subvenciji Eko sklada: to je 2500 evrov za TČ in 1500 evrov za odstranitev kotla na kurilno olje. Iz tega sledi, da nas je prenova ogrevanja v resnici stala 10.000 evrov.

Postopek od A do Ž

Postopek od naročila do zaključka je rutiniran, tudi pri nas ni bilo drugače. Najprej nas je obiskal terenski komercialist, s katerim smo dorekli vse podrobnosti. Po potrditvi je prišel Iztok Palir, s katerim smo določili mesto vrtanja in povezavo geovrtine s kurilnico. Tretji je bil izvajalec del v kurilnici (Instalacije Leopold Kopše, s. p.), s katerim smo določili vse elemente v tem prostoru. Izvajalec je nato poslal predračun. Potem se je začelo.

Prvo opravilo je bilo vrtanje. Dan in pol so potrebovali za vrtanje do globine 110 metrov in vgradnjo geosonde v vrtino premera 12 centimetrov. Kljub umazanemu delu so delavci vse lepo počistili za seboj, pred tem pa zaščitili tudi hišo. Druga ekipa je vertikalno geosondo v enem dnevu povezala s kurilnico. To pomeni izkop 10 metrov zem­ljine v dolžino na globini en meter, toplotno izolacijo cevi in zasipanje.

Temu so sledila zaključna dela. Podjetje Instalacije Leopold Kopše, s. p., je v pol dneva demontiralo kurilnico in nam priskrbelo začasni električni bojler za sanitarno vodo. Sledila je moja popoldansko-nočna akcija. Zidarsko sem zakril nekatere poškodbe ometa, pod stropom pa smo večje poškodbe zakrili z mavčnimi ploščami. Sledilo je dvakratno beljenje, ki sem ga moral opraviti tisti dan, zato sem pleskarsko službo končal ob desetih zvečer. Naslednji dan so namreč prišli montirat novo kurilnico. Delo je bilo opravljeno v enem – sicer dolgem – dnevu. Tako smo 2. oktobra 2018 ogrevalni sistem tudi zagnali.

Letni stroški pred vgradnjo TČ

Pregled družinskega energetskega knjigovodstva je pokazal letne stroške ogrevanja: za kurilno olje 1200 evrov, servis kotla 60 evrov, čiščenje kotla in dimnika 60 evrov in kubični meter polen za kamin 60 evrov. Sprejemniki sončne energije so nam pri­hranili za okrog 400 evrov toplote za ogrevanje sanitarne vode. Po črto to pomeni 1780 evrov stroškov na leto, pri čemer se delovna soba v kleti, utiliti in spalnica niso ogrevali.

PREBERITE ŠE: TČ: Hrup odvisen od modela, režima delovanja, postavitve in montaže

Letni stroški po vgradnji TČ

Izračunavanje letnih stroškov za ogrevanje hiše in sanitarne vode je, ker jih navajam zdaj, v vmesnem času, nehvaležno opravilo. Pravi rezultati bodo vidni po enem letu delovanja, in to z realno plačanimi položnicami za elektriko. A naj vseeno poskusim s poenostavljenim izračunom.

Izhajam iz predpostavke, da bo letni strošek s TČ štirikrat manjši, kar nanese 440 evrov (ali če zaokrožimo, 500 evrov). Zdaj že lahko izračunam dobo vračanja. To pomeni čas, ko se bo investicija sama izplačala s prihranki in subvencijo. Doba vračanja je tako manj kot šest let (6 krat 1800 evrov namreč nanese 10.800 evrov, investicija pa nas je stala 10.000 evrov).

Kako naprej?

Stari porabi električne energije na leto (3620 kWh, kar pomeni 520 evrov) se bo pridružilo še okrog 3500 kWh električne energije (500 evrov), potrebne za delovanje TČ. To pomeni približno 1000 evrov, kar pa že kliče po vgradnji sončne elektrarne. Če bi instaliral sončno elektrarno moči 7 kW, bi letno proizvedla okrog 7700 kWh električne energije, kar v celoti pokrije predvideno porabo družine. Tu pa se prebudi podjetniška žilica. Zakaj ne moč 11 kW – kolikor dopušča naša zakonodaja –, presežke pa bi prodajal prek energetske tržnice podjetja SunConctrat.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE