Peči na lesno biomaso: Avtomatizacija, regulacija in hranjenje toplote

26. 9. 2019 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Shutterstock

hranilnik toplote, kotli, ogrevanje, lesna biomasa, peči

Po eni strani se ogrevanje z lesom kot obnovljivim virom energije spodbuja, saj ga subvencionira tudi Eko sklad, po drugi pa vsako leto v hladnih mesecih spremljamo opozorila o onesnaženju zraka s trdnimi delci, ki ga poleg prometa povzročajo peči na drva. Kako torej izbrati tip ogrevalnega sistema ali zamenjati ogrevalno napravo, da bomo ravnali okoljsko sprejemljivo, hkrati pa gospodarno? Za mnoga slovenska gospodinjstva so namreč drva najcenejši energent, še posebno če imajo svoj gozd.

Najprej je treba pojasniti, da večina individualnih ogrevalnih sistemov na lesno biomaso v Sloveniji ni optimalnih, saj so ljudje ob podražitvi naftnih derivatov pogosto predelovali stara kurišča na kurilno olje ali uredili kombinirana kurišča. Ti kotli so zdaj zastareli, zgorevanje in izkoristek pa sta slaba. Poleg tega je po mnenju dimnikarskih služb veliko malih (predvsem enosobnih) kurilnih naprav na drva nepregledanih in niso ustrezno očiščene. Ne samo da uporabniki s tem kršijo predpise, saj mora dimnikar vse kurilne naprave pregledati enkrat na leto, peči na trdna goriva pa je treba očistiti štirikrat na leto, temveč tudi onesnažujejo ozračje in potencialno ogrožajo svojo varnost.

Zdaj je ogrevanje z lesom okoljsko sprejem­ljivo s sodobnimi pečmi z visokim izkoristkom in avtomatsko regulacijo zgorevanja. Najboljše izkoristke, pa tudi najmanj izpustov za zdravje nevarnih trdnih delcev imajo kotli z avtomatiziranim dodajanjem kuriva in samodejno regulacijo dovoda zgorevalnega zraka.

Peleti, polena, sekanci

Kotli na lesno biomaso, kakor pravimo vsem lesnim kurivom, so zasnovani za tri vrste goriva: polena, pelete in sekance, lahko pa imajo tudi kombinirana kurišča. V teh primerih se naprava samodejno prilagaja uporabljenemu gorivu (npr. peletom in sekancem) v enem kurišču. Druga možnost so kotli z ločenima kuriščema, ki omogočata, da preprosto preklopite z enega goriva na drugo brez prekinitve delovanja. Najpogostejša izbira za individualne hiše so kombinirani kotli s kuriščema za polena in pelete.

Lesni peleti so stisnjeno lesno kurivo v valjasti obliki, narejeni iz suhega, naravnega in neobdelanega lesa (žagovina, oblanci) s premerom od 6 do 8 mm in dolžino od 10 do 50 mm. Oblikovani so z mehanskim stiskanjem brez uporabe kemičnih dodatkov. Kupujejo se na kilograme (v vrečah ali razsutem stanju), njihova prednost je minimalna potreba po skladiščnem prostoru in uporaba v pečeh, ki omogočajo povsem avtomatizirano delovanje.

Les za kurjenje v obliki polen se prodaja po prostorninskem metru; pri njem je ključno, da naj vsebnost vode ne bi presegala 20 odstotkov, zato je potrebno skladiščenje na primernem mestu do dve leti.

Lesni sekanci so strojno drobljen les, pogosto pridobljen iz lesnih ostankov, zato so tudi cenovno najbolj ugodni. Običajno so na voljo v velikosti 3 cm in se uporabljajo za kotle z avtomatiziranim delovanjem.

Za družinske hiše so še najmanj primerni prav kotli na sekance, saj so večinoma večje moči, poleg tega zahtevajo precej prostora za skladiščenje kuriva in zajeten zalogovnik, iz katerega se avtomatsko nalagajo v kurišče. V povprečju so sodobni kotli na sekance tudi dražji od kotlov na polena.

!!galerija!!


Vloga hranilnika toplote

V gospodinjstvih, ki bi se rada ogrevala na polena, je poleg ustreznega skladiščnega prostora za drva ob kotlu potreben tudi prostor za hranilnik toplote, ki resda po­draži investicijo v ogrevalni sistem, vendar je za gospodarno delovanje nujen. V njem se akumulira presežna toplota, ko kotel dela s polno močjo, toplotne potrebe stavbe pa so manjše. Zgorevanje polen ima namreč največji izkoristek, če peč deluje s polno močjo, zato je za optimalno delovanje nujen od 2000- do 3000-litrski zalogovnik (toplotno izolirana posoda, ki je videti kot zelo velik bojler).

Sodobni kotli na polena, v kombinaciji z dovolj velikim hranilnikom toplote, omogočajo, da peč naložimo le enkrat na dan. Ko zaloga polen v kotlu dogori, sistem do konca dneva črpa toploto iz zaloge. Zagon ogrevanja v naši odsotnosti poenostavi tudi avtomatski vžig.

V prid kotlom na pelete pa pri individual­nih hišah pretehta predvsem preprosta uporaba. Njihova prednost je popolna avtomatizacija sistema nalaganja goriva v zgorevalni prostor, pelete pa lahko, podobno kot sekance, hranimo v posebnem silosu, iz katerega se samodejno nalagajo. Že manjši silosi velikosti nekaj sto litrov omogočajo avtonomijo delovanja nekaj dni, večji pa tudi več tednov. Po preprostosti uporabe so se ti kotli med vsemi biomasnimi najbolj približali kotlom na kurilno olje ali plin. Omogočajo lahko tudi samodejni vžig, regulacija sama nadzira gorenje in zgorevanje ter čisti pepel iz kurišča, tako da zadostuje praznjenje enkrat na mesec ali celo pol leta. Ker je za kotle na pelete značilno delovanje z visokim izkoristkom pri spremenljivem odmerjanju goriva oz. spremenljivi moči, hranilnik toplote pri njih ni nujen, je pa priporočljiv.

Neodvisni energetski strokovnjaki in ponudniki kotlov na lesno biomaso svetujejo investitorjem, ki razmišljajo o zamenjavi ogrevalnega sistema, naj si za pridobitev ponudb pripravijo podatke o velikosti površine, ki jo želijo ogrevati, izolaciji objekta, načinu ogrevanja (talno, radiatorsko), aktualni porabi trenutnega energenta, starosti starega kotla in podobno. Priporočajo, da izbrani kotel ustreza strožjim normam glede emisij prahu in ogljikovega monoksida, kot jih zahtevajo predpisi, saj se ti ves čas zaostrujejo.

PREBERITE ŠE: Težava energetske revščine se v Sloveniji povečuje

Subvencije Eko sklada

Na Eko skladu redno posodabljajo seznam kurilnih naprav na lesno biomaso, za katere je mogoče pridobiti subvencijo.

Eko sklad priznava 20-odstotne subvencije za vgradnjo prvega ogrevalnega sistema v stavbi (največ 2000 evrov); 50 odstotkov subvencije (največ 4000 evrov) za zamen­javo stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso na območjih občin, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, in 60 odstotkov (največ 5000 evrov) za isti namen na območjih občin, ki so ta odlok sprejele. Poleg tega dodeli 100-odstotno subvencijo za naložbo v zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso socialno šibkim občanom, ki so prejemniki redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka, in sicer na celotnem območju Slovenije.

Zamenjava stare kurilne naprave mora biti načrtovana in izvedena na podlagi projekt­ne dokumentacije za izvedbo in mora zajemati tudi izvedbo regulacije, ki bo omogočala samodejno in varčno obratovanje nove ogrevalne naprave.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Ljudje smo taki packi …. (Piše: Mateja)

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE