Po podatkih FAO ena tretjina na globalni ravni proizvedene plastike konča v tleh in jih s tem onesnaži, 33 odstotkov tal na Zemlji je že degradiranih. Onesnaženost tal je globalni problem, posledice se čutijo v onesnaženi hrani, vodi in zraku, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Onesnaževanje se ob naraščajočih potrebah prebivalstva še stopnjuje in onesnažena tla postajajo vedno večja tiha grožnja ljudem in ekosistemom, so poudarili na ministrstvu in dodali: "Ljudje se pogosto niti ne zavedamo, da s svojim delovanjem onesnažujemo tla, žal pa se srečujemo tudi z nesrečami in v manjši meri z malomarnim in neodgovornim ravnanjem, ki privedejo do onesnaženja tal." Vedno večji globalni problem predstavlja onesnaževanje tal s težkimi kovinami, zlasti v povezavi z varno hrano.

"Posledice onesnaženosti tal se predvsem odražajo v slabšem stanju okolja, vplivih na zdravje človeka in živali, slabšimi življenjskimi pogoji, kot je hrana pridelana na onesnaženih tleh in neposreden vnos onesnažil iz tal v človeka," so ob tej priložnosti zapisali na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

V Sloveniji je po navedbah inštituta nekaj lokacij, kjer bi bila sanacija/remediacija tal nujna, saj bi tako zmanjšali tveganja za zdravje ljudi in okolja ter zagotovili izvajanje najpomembnejših ekosistemskih storitev. Med najbolj izpostavljenimi kraji so Celje, Mežiška dolina, Jesenice in Idrija.

Svetovni dan tal bo v Sloveniji obeležilo srečanje Slovenskega partnerstva za tla. Na njem bodo med drugim predstavili aktivnosti, povezane s stanjem tal z vidika njihovega onesnaževanja, ki so v teku, in vsebino plakata z naslovom Onesnaženje tal - skrita nevarnost, ki je namenjen ozaveščanju, predvsem osnovnošolcev in dijakov.

Ministra za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jure Leben in Aleksandra Pivec, medtem opozarjata na pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.

"Vsi se zavedamo, da so zdrava tla izjemnega pomena za pridelavo varne hrane, kmetijstvo pa se mora tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča," je poudarila Pivčeva. Leben pa je opozoril, da je "prehranska varnost Slovenk in Slovencev neločljivo povezana z varovanjem slovenskih tal", zato si bo kot okoljski minister prizadeval za zaščito slovenske zemlje in s tem slovenske hrane.