Študija pokazala ogroženost alpskih rek

"V Alpah je ostalo le še 11 odstotkov naravnih vodotokov, kar je zelo malo. Sploh v primerjavi z 22.000 kilometri rek, ki so zajezene, izravnane, regulirane ali podvržene vplivom hidroelektrarn," je v sporočilu za javnost opozoril vodja evropskega alpskega rečnega programa pri WWF Christoph Litschauer.

Študija o reševanju alpskih rek, ki jo je izvedla Univerza za naravne vire in življenjske vede na Dunaju, zajema trenutno stanje 57.000 kilometrov rek v Alpah in ugotavlja, da je neokrnjenih le še 6500 kilometrov rek. Poleg tega so na nekaterih najbolj ohranjenih porečjih, med katerimi je tudi porečje Soče, načrtovani novi hidroenergetski objekti.

"Alpske države bi morale zadnje neokrnjene reke zaščititi in jih opredeliti kot izključitvene cone za nove hidroelektrarne," je pojasnil Litschauer in izpostavil pomembno vlogo, ki jo imajo ohranjeni rečni ekosistemi pri preprečevanju poplav, ki v zadnjih letih pogosto prizadenejo Evropo.

"Samo zdrave reke so dovolj prožne in prilagodljive, da lahko kljubujejo prihajajočim podnebnim spremembam. Vode v Alpah so ključne za naše preživetje in ne smemo jih obravnavati zgolj kot vir vodne energije," je sklenil Litschauer.

Študija je med rečne sisteme z visoko prioriteto varovanja uvrstila tudi Sočo s pritoki, kjer WWF že aktivno deluje. Lani je tako nastalo zavezništvo Ohranimo Sočo, ki združuje različne organizacije, katerih skupni cilj je zaščita zgornjega porečja Soče, vključno s porečjem Idrijce, pred nadaljnjo hidroenergetsko izrabo.

Težnje po izkoriščanju energetskega potenciala se pojavljajo predvsem na pritokih, kot sta Učja in Idrijca. Vodja projekta Soča pri evropskem alpskem programu WWF Irena Kavčič je ob tem opozorila, da je porečje Soče že močno obremenjeno z malimi hidroelektrarnami, katerih skupni učinki na vode so veliki, proizvodnja električne energije pa skromna.

Čeprav so Alpe eden najgosteje poseljenih gorskih ekosistemov na svetu, predstavljajo zatočišče za mnoge edinstvene vrste rastlin in živali ter so eden poslednjih predelov divjine v Evropi. Številni neustrezni posegi človeka in klimatske spremembe ogrožajo predvsem občutljive alpske rečne sisteme, ugotavljajo v WWF.

V študiji so opredelili izključitvena območja za hidroenergetsko izrabo, izpostavili pa so tudi tiste rečne odseke, ki bi morali imeti prednost v prihodnjih obnovitvenih projektih. To bi bil prvi korak proti vzpostavitvi ravnovesja med zaščito okolja in potrebami ljudmi.