Zaradi suše že prve omejitve rabe pitne vode

Od včeraj velja ukrep obveznega varčevanja s pitno vodo zaradi suše v občini Kanal ob Soči. Na spletnih straneh občine vse porabnike pitne vode iz vodovodov v občini pozivajo k racionalni porabi in varčevanju s pitno vodo. Na območju kanalske občine je tako do preklica prepovedana uporaba pitne vode iz javnega vodovoda za zalivanje vrtov in njiv, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in vsaka druga nenamenska poraba. Spoštovanje ukrepa varčevanja s pitno vodo bo nadzirala redarska služba medobčinske uprave, pravijo na občini.

Že od nedelje pa je nenamenska raba pitne vode prepovedana na območju, ki ga pokriva Komunalno podjetje Ptuj. Kot so sporočili s ptujske občine, je do preklica prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter tudi za polnjenje gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda. Upoštevanje ukrepa bo preverjala pristojna inšpekcija.

Glede na meritve, ki jih opravljajo hidrologi Agencije RS za okolje (Arso), je trenutno stanje podzemnih voda normalno za ta letni čas, ko je raven podtalnice nižja. “Zimske in spomladanske padavine so okrepile zaloge podtalne vode, prav tako je taljenje snega v visokogorju vse do začetka julija dajalo vodo tudi podzemni vodi, je za STA dejala Urša Pavlič iz sektorja za hidrogeološke analize na Arsu.

Potem ko je Slovenija v zadnjem mesecu že zabeležila velik padavinski primanjkljaj, posebej na na Obali, še vsaj do konca julija ni pričakovati večjih padavin, zato Pavličeva opozarja, da se bodo gladine podzemnih voda še naprej nižale. Tako je pričakovati, da bodo rabo pitne vode omejili še v kakšni občini.

Za zdaj na Obali, kjer v zadnjem mesecu skorajda ni bilo padavin, ni omejitev, je pa Rižanski vodovod Koper že v začetku julija na spletnih straneh objavil obvestilo in priporočila o varčni rabi vode v poletnem obdobju. Na Obali je bil poletni padavinski primanjkljaj od 18. junija do 18. julija največji. Kakor navajajo na Arsu, je v tem obdobju na Obali padlo le štiri odstotke dolgoletnega povprečja padavin, merjenega v obdobju 1991-2010, na Goriškem 22 odstotkov, približno 20 odstotkov običajne količine dežja za ta čas pa je padlo tudi v predelih Zgornjesavske doline.

Tudi drugod po Sloveniji je bilo padavin manj kot običajno; v Novem mestu le 32 odstotkov, v Ljubljani 47, Mariboru 51 odstotkov, v Celju in Murski Soboti pa malo nad 60 odstotki dolgoletnega povprečja.

Pomanjkanje padavin močno vpliva na vegetacijo. K sušenju površinskega sloja tal je poleg pomanjkanja padavin prispevalo še intenzivno izhlapevanje v zadnjem mesecu, ugotavljajo na Arsu in dodajajo, da se kažejo znaki sušnega stresa na rastlinah, še zlasti na obalnem območju in na severovzhodu države.

Zaradi sušnega vremena se je povečala tudi nevarnost požarov v naravi - v vseh primorskih občinah je zaradi velike požarne ogroženosti naravnega okolja, ki jo je razglasila republiška uprava za zaščito in reševanje, do preklica prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Uprava opozarja na povečevanje požarne ogroženosti tudi drugod po Sloveniji.