Hišo, opremljeno s pametnimi napeljavami, je mogoče prilagoditi željam in potrebam uporabnika, vse nastavitve pa tudi brez težav spremeniti. Sistem hišne avtomatizacije je najbolje predvideti že med načrtovanjem hiše, različne nadgradnje elektroinštalacij pa so mogoče tudi v obstoječih objektih. Pri tem še zdaleč ne gre zgolj za prestiž, ki si ga lahko privoščijo le redki, gre za logično posledico razvoja na vseh področjih našega bivanja. Hiše, v katerih bivamo, pa tudi poslovni in drugi objekti postajajo čedalje bolj kompleks­ni, v njih je vgrajenih vedno več različnih sistemov, zaradi katerih bi bile stavbe brez pametnega upravljanja energijsko potratne, stroški (ogrevanje in hlajenje) visoki, kakovost bivanja pa okrnjena. »Prednosti, ki jih omogoča pametna hiša, vsekakor odtehtajo za približno 20 do 30 odstotkov večjo naložbo v pametne napeljave namesto v klasično elektroinštalacijo,« pravi Andrej Sever, ki je pred štirimi leti ob temeljiti prenovi več kot trideset let stare hiše sklenil, da si bo v svojem domu privoščil čim več udobja, ki ga ponuja sodobna tehnologija.

Sistem naj dopušča nadgradnjo

»Vedno sem si želel, da mi ne bi bilo treba vstajati iz udobnega fotelja in priviti termostata za stopinjo ali dve, ker mi je med gledanjem filma postalo hladno, ampak bi to lahko naredil recimo kar s telefonom. Še bolj mi je šlo na živce, ko smo se z družino odpravili na smučanje, na primer, in sem na pol poti začel razmišljati, ali smo pozaprli vsa okna, ali sem nastavil termostat na nočni režim, da ne bomo ves teden po nepotrebnem ogrevali prazne hiše na 22 stopinj Celzija, dvakrat smo se po nekaj deset prevoženih kilometrih vrnili preverit, ali so vhodna vrata zaklenjena, pa še bi lahko našteval,« pojasnjuje sogovornik. Ker se je odločil za temeljito prenovo stare hiše, v kateri so bile prvotne napeljave pomanjkljive in jih je bilo tako ali tako treba posodobiti, je bilo razbijanje sten samo po sebi umevno. Razmisliti je moral le o stopnji avtomatizacije hiše.

Zdaj je na voljo veliko različnih sistemov, pomembno je, da so preverjeni, namenjeni hišni, in ne industrijski avtomatizaciji, poudarja Sever. Sam je izbral sistem, ki uporabniku poleg upravljanja omogoča programiranje, saj gre za področje, s katerim se ukvarja ljubiteljsko in tudi poklicno. Pomembno je dobro načrtovanje elektroinštalacij in dobra priprava, kajti večina dobrih sistemov za hišno avtomatizacijo omogoča poznejše nadgrad­nje. »Če je bilo osnovno delo dobro opravljeno, bo nadgradnja mogoča brez dodatnih gradbenih posegov,« pove sogovornik, ki je v sistem pametnih napeljav za začetek povezal razsvetljavo, vtičnice, ogrevanje in hlajenje z vremensko postajo ter alarmni sistem z videonadzorom. Ker je vedel, da okolica hiše ob vselitvi še ne bo urejena, je predvidel, da bo sistem ob priložnosti dopolnil z ustrezno razsvetljavo okolice ter s sistemom za zalivanje vrta za hišo in trate pred njo. Nadgradnja je po njegovih besedah potekala brez težav, ob minimalnih stroških.

Varčnost in udobje, ne igračkanje

Pri odločitvi za pametne napeljave je bilo njegovo vodilo varčnost in udobje, ne igračkanje z vsemi pametnimi napravami, s katerimi lahko upravljamo pametno hišo. Tako mu sistem omogoča izklop vseh svetil hkrati, ko gre od doma, hkrati se prekine električni tok v vseh prostorih, ostane le pri porabnikih, ki ga nujno potrebujejo (hladilnik, zamrzovalna omara, ogrevalna naprava in podobno). Tenda na terasi in žaluzije na oknih se sicer dvigujejo in spuščajo po vnaprej nastavljenem režimu, a se ta sproti prilagaja podatkom, ki jih v centralni sistem pošilja vremenska postaja. »Tako sistem pozimi, na primer, samodejno dvigne žaluzije, kadar zunaj sije sonce, da toploto sončnih žarkov izkoriščamo za pasivno ogrevanje prostorov in prihranimo pri stroških za ogrevanje,« pove Sever.

Poleti je ravno nasprotno; žaluzije se ob močnem soncu samodejno spustijo, naklon lamel pa se prilagaja poti sonca, kar preprečuje neposreden vdor žarkov in zmanjšuje potrebo po hlajenju hiše. Programirani režim upravljanja vključuje tudi dvigovanje in spuščanje senčil, kadar je družina zdoma, in tako posnema vzorce, ki so sicer značilni za čas, ko so vsi doma, kar odganja vlomilce, tipala pa poskrbijo tudi, da se v vetrovnem vremenu tenda in žaluzije zaprejo, kar zmanjša nevarnost poškodb zaradi sunkov vetra.

»Zvečer, ko se odpravim spat, mi ni treba narediti kroga po hiši in ugašati luči za drugimi družinskimi člani. Na mobilnem telefonu preverim, ali je še kje prižgana kakšna luč, in jo ugasnem s pritiskom na določeno tipko. Če ga pozabim v dnevni sobi, na primer, lahko to storim s stikalom v spalnici. Če sem že v postelji in se mi ne ljubi dvigniti, pa tudi nič hudega, najpozneje opolnoči se povsod po hiši samodejno ugasnejo vsa svetila,« pravi sogovornik. Tako se ne more zgoditi, da bi vso noč gorela kakšna luč in po nepotrebnem trošila električno energijo. Enako velja, ko odhaja od doma; z enim pritiskom na stikalo ob vhodnih vratih ali s pritiskom na tipko pametnega telefona lahko ugasne vse luči v hiši.

Upravljanje z enega mesta

Bistvo pametne napeljave je, da lahko več elementov hkrati, pa naj bodo to svetila in senčila ali ogrevanje, upravljamo z enega mesta in z napravo, ki nam je v tistem trenutku najbliže. To je lahko pametno stikalo na steni ali prikazovalnik na dotik, ki je lahko nameščen na steni, lahko pa je prenosen, uporabimo lahko pametni telefon ali osebni računalnik, ki je povezan s svetovnim spletom. Vse je odvisno od želja uporabnika in temu prilagojenih nastavitev pametnega sistema. Ta omogoča, da vnaprej nastavimo določene urnike in življenjske sloge, po katerih se bodo prižigali in ugašali posamezni porabniki električne energije v hiši.

Udobje je kategorija, ki omogoča prav toliko možnosti, kolikor je različnih želja. Uresničitev teh pa je seveda odvisna od finančnih zmožnosti. Sever pravi, da je za pametne napeljave pri prenovi hiše odštel za približno 25 odstotkov več, kot bi za klasično elektronapeljavo. Koliko ga je stal celoten sistem, težko presodi, ker je veliko naredil sam: »Če primerjam s podobnimi sistemi, ki ponujajo takšno stopnjo udobja, bi takole čez palec dejal, da stane med deset in petnajst tisoč evri. Seveda se tudi za manj denarja lahko dobi marsikaj. Osnovni paket, ki vključuje, denimo, upravljanje razsvetljave in senčil, skupaj s stikali in tipali ter zaslonom na dotik, je na voljo za štiri do pet tisoč evrov.«

Minimalna vrednost naložbe se začne pri približno treh tisočakih, pri čemer je cena odvisna od velikosti objekta in števila rešitev, ki jih želimo vključiti. Pri grobem delu napeljav (ožičenje) je naložba višja za 15 do 20 odstotkov, saj je treba ožičenje narediti od vsakega porabnika oziroma skupine porabnikov neposredno v stičišče, kar pomeni večjo porabo žic, večjo elektroomarico, odvisno je tudi, za kateri sistem stikal se odločimo.

S prihodom brezžične opreme so se cene pametnih napeljav močno znižale. Cene osnovnih brezžičnih sistemov se tako začenjajo pri dobrih dveh tisočakih. Vsekakor je priporoč­ljivo, da ima investitor možnost izbire med posameznimi rešitvami različnih proizvajalcev. Velikokrat se zgodi, da je v nekaterih sistemih mogoče integrirati le določene izdelke ali rešitve, ki se po funkcionalni plati bistveno ne razlikujejo med seboj, a je cena za isto rešitev lahko dva- do trikrat višja. Med prednostmi, ki jih ponujajo pametne napeljave, je na prvem mestu seveda udobje, nezanemarljiv pa je tudi prihranek energije. Pametne napeljave namreč poskrbijo za številna vsakodnevna opravila. Sistem bo, denimo, meril temperaturo v vsakem prostoru posebej in tudi vsakega posebej ogreval glede na potrebe uporabnika, ne da bi ta moral kar koli storiti. Pametne napeljave nadzirajo in upravljajo razsvetljavo, senčenje ... Tako lahko prihranimo celo do 30 odstotkov energije, kar ni zanemarljivo.