Živimo in delamo v zaprtih prostorih, ki močno vplivajo na naše počutje in zdravje. Ustvarjanje do narave čim manj škodljivega, obenem pa za uporabnike zdravega bivalnega prostora, kot na primer pisarn, učilnic, dnevnih sob in spalnic, zato pomembno vpliva na kakovost življenja. V tem kontekstu je les odličen material, saj njegova prisotnost v bivanjskem okolju dokazano pozitivno učinkuje na zmanjševanje stresa pri uporabnikih.

Trajnostno grajeno okolje – sodoben izziv gradbeništva

Tega se zavedajo na Univerzi na Primorskem, kjer izvajajo magistrski študijski program Trajnostno grajeno okolje. »Izobražujemo strokovnjake, ki bodo znali reševati zapletene izzive sodobnega gradbeništva, med katere spadajo učinkovitost rabe virov, podaljšanje življenjske dobe izdelkov in izboljšanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje,« razlaga koordinator programa doc. dr. Matthew Schwarzkopf, »pomemben cilj pa je seveda tudi zmanjšati škodljive vplive na okolje in zdravje.«

Podnebne spremembe bodo v prihodnje močno vplivale na kakovost bivanja naših zanamcev, zato se mora gradbeno področje preusmeriti v smer trajnostnega razvoja, varstva in obnove ekosistemov. Pomembni sta seveda tudi uporaba in predelava obnovljivih materialov. Kateri pa so ti materiali? Kako in s kakšno tehnologijo jih lahko ponovno uporabimo? Vprašanj za stroko je veliko, odgovori nanje pa zahtevajo veliko širokega in hkrati področnega znanja.

»Na področju trajnostne gradnje potrebujemo visoko profiliran kader s specifičnim znanjem, pridobljenim v času izobraževanja. Tu imam v mislih interdisciplinarno znanje iz različnih strok, kot so na primer lesarstvo, gradbeništvo in arhitektura,« je prepričan dr. Bruno Dujič, direktor podjetja CBD, ki se ukvarja s projektiranjem in izvedbo konstrukcij masivnih lesenih objektov. »Tovrstnega kadra pa za zdaj ni dovolj, saj se trg sodobne lesene gradnje razvija in se bo v prihodnje še večal. S tem pa tudi potreba po zaposlenih s primernim znanjem,« dodaja Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše Maribor, ki je danes najstarejši in največji slovenski proizvajalec montažnih objektov.

»V vmesnem času se zato podjetja obračajo na nas s kompleksnimi vprašanji, saj veliko naših zaposlenih prihaja iz tujine in zelo dobro poznajo trende na mednarodni ravni ter so že sodelovali z velikimi tujimi podjetji,« pravi predavatelj na magistrskem programu doc. dr. Iztok Šušteršič, ki ima za sabo bogate podjetniške izkušnje na področju lesenih in hibridnih konstrukcij ter visoke lesene gradnje. »Isti raziskovalci svoje znanje predajajo naprej našim študentom, ki bodo v prihodnjih letih kos stavbarskim in drugim problemom,« dodaja dr. Schwarzkopf, ki se je v Koper preselil iz ZDA in se na Univerzi na Primorskem ukvarja predvsem z lesnimi kompoziti.

Les v ospredju magistrskega programa

Študenti omenjenega programa usvojijo znanja s področja gradbeništva, lesarstva, energetike, analize in uporabe materialov, načrtovanja in projektiranja lesenih konstrukcij. Pri vseh vsebinah je seveda poudarek na varstvu okolja in trajnosti ter uporabi lesa. »Les, ki ga dobimo iz trajnostno gospodarjenih gozdov, je ogljično najmanj nevtralen, če pa ga vgradimo v trajne dobrine, kot so stavbe, pa v sebi vezan ogljik hrani še desetletja in celo stoletja ter tako preprečuje, da bi se sprostil v atmosfero. Za predelavo lesa v gradbene izdelke porabimo malo energije in ne zastrupljamo okolja, ostanke lesa, ki nastanejo, pa lahko uporabimo za najrazličnejše izdelke, od lesnih plošč in 'pametnih' vlaken za tekstilne izdelke naslednje generacije do zelenih kemikalij in prehranskih dodatkov z izredno visoko dodano vrednostjo,« pojasnjuje raziskovalec dr. Črtomir Tavzes.

Študenti so vabljeni k delu v laboratorijih in delavnicah, kjer lahko z najsodobnejšo opremo proučujejo obnašanje različnih materialov in povezave med njimi. Enako pomembno pa je sodelovanje s podjetji. »Sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom je pomemben trenutek razvoja panoge in tudi podjetniške radovednosti študentov,« meni Matevž Vrhovnik, direktor podjetja Alfa Natura, kjer si želijo novih zaposlenih, »ki bi že med študijem poleg teoretičnega znanja pridobili prave delovne izkušnje in bili čim hitreje sposobni reševati praktične probleme.«

Kaj pa menijo študenti? Hana Remešova se je za študij v Kopru odločila po diplomi prve stopnje na Mendel University v Brnu. Nad programom Trajnostno grajeno okolje je navdušena: »Ta študij je dobesedno spremenil moje življenje. Od vsega začetka sodelujem v raziskavah, delam na konkretnih primerih in iščem rešitve v laboratoriju. Študij v mednarodni skupini navdušenih raziskovalcev je zato pravi užitek.«

Različne in številne možnosti zaposlitve 

Magistri inženirji trajnostnega grajenega okolja znajo reševati stavbarske in tudi druge probleme z uporabo moderne tehnologije in po principih trajnostnega grajenega okolja, poznajo pa tudi problematike varovanja zdravja v grajenem okolju. Posledično se lahko zaposlijo v gradbenem sektorju, možnosti pa je veliko tudi na drugih področjih, kjer so potrebna temeljna poznavanja trajnostnega razvoja in lesarstva. Pri tem so lahko v veliko pomoč prav učitelji študijskega programa, ki so močno vpeti v mednarodni prostor – tako na raziskovalnem področju kot pri sodelovanju z industrijo.

 Prijava na magistrski študijski program Trajnostno grajeno okolje, ki se izvaja na UP FAMNIT, je možna še septembra. Datumi posameznih rokov in opis programa so objavljeni na www.famnit.upr.si.